V prejšnjem Monitorju sem pisal o računalnikih, ki so povsod okoli nas, tudi v avtomobilih in avtomobilskih motorjih. Tokrat nadaljujem z računalniki, ki jih izdelovalci avtomobilov vgrajujejo v potniško kabino. Z eno besedo – katastrofa.
Pisanje o tem, katero programsko in strojno opremo uporabljajo urednik, avtorji in sodelavci Monitorja, se morda zdi nekoliko samovšečno, toda že nekajkrat se je izkazalo, da je v resnici informativno. Zato se ga ob letu osorej lotevamo znova.
Navdušenje nad računalniki in tehnologijo je najverjetneje razlog, da sploh berete te vrstice, pa tudi razlog, da te vrstice že 24 let sploh nastajajo. Kljub temu imam včasih občutek, da je to navdušenje že prešlo v odvisnost. Odvisnost nas posameznikov, pa tudi družbe, celo civilizacije.
Pozoren bralec bo ob zgornjem naslovu zagotovo zastrigel z ušesi, saj sem uvodnik s skorajda enakim naslovom že napisal, in sicer pred kratkim, letos poleti. Toda tokrat ne bo govor o telekomunikacijah, temveč o »oblakih«.
Vsi vemo, da je Slovenija majhna država in da ima to svoje prednosti, pa tudi slabosti. Saj veste, v eni uri s smučišča do morja, obenem pa draga država in šibko in nezanimivo gospodarstvo. Slednje je vedno bolj očitno tudi na področju IT.
Navadili smo se že, da v žepu nosimo računalnike, toda ali to res pomeni, da se moramo sprijazniti tudi s prislovično nezanesljivostjo in ranljivostjo teh naprav? Kajti če je tako, kaj nas šele čaka po tem, ko bodo v splet povezani tudi (vsi) naši avtomobili!
Naš svet upravljajo računalniki. Internet teče na računalnikih, iskalne rezultate razvrščajo računalniki, tovarne poganjajo računalniki, pisarne so polne računalnikov, naši domovi se šibijo pod računalniki, hej, celo v našem žepu in celo na zapestju (!) nam ždi računalnik. Zakaj nas torej še vedno vse preveč obvladuje čisto navadna, analogna papirologija?
Živimo v prepričanju, da bodo brezžične komunikacije zamenjale vse druge oblike pretoka podatkov. In vendar – »po žici« že vrsto let uživamo neomejene mesečne pakete, brezžični paketi pa nas še vedno omejujejo.
Je že tako, da morajo biti današnje naprave, in pri tem nimam v mislih le elektronskih, tudi lepo oblikovane. Sivim škatlam in kitajski ceneni plastiki je odklenkalo. Toda, ali v tem nemara vendarle malce pretiravamo?
Pametne ure so z nami že vrsto let, nekoliko bolj zares pa od lanskega leta, in vendar ni videti, da bi to kdo opazil. Do zdaj, ko je svojo uro predstavil Apple.
