Letos je minilo že petdeset let od članka v reviji Electronics, v katerem je takratni direktor razvoja v podjetju Fairchild Semiconductor, Gordon Moore, napovedal tisto, kar je kasneje postalo znano kot »Moorov zakon«. Izreden razvoj elektronike je privedel do osebnih računalnikov, pametnih telefonov, tudi interneta. Kaj pa nas čaka v prihodnosti?
Že veliko let je tega, kar je bilo priljubljeno reči, da se gibljemo v smeri pisarne brez papirja. Saj veste, ko bo vse digitalno, ne bo več potrebe po papirju, mar ne? Niti ne.
O pametnih zapestnicah ali pa o »športnih zapestnicah«, skratka, o zapestnicah smo v Monitorju že pisali. Nismo bili preveč navdušeni, menili smo, da gre za trenutno modno muho, ki so se je lotili vsi izdelovalci, ki kaj vedo o »pametnih« napravah. Še vedno smo enakega mnenja, obenem pa ugotavljamo, da ta modna muha kar nekako noče umreti.
V Monitorju že od vsega začetka preizkušamo in primerjamo naprave, velikokrat tudi programsko opremo, zelo redko pa tudi storitve, ki smo jih deležni kot uporabniki. Preizkušali smo že servise računalniške opreme, kaj več pa že skorajda ne. No, tokrat sem se uporabniškega testa lotil kar sam, zaradi odločitve, da (morda) zamenjam ponudnika svojega domačega interneta.
Šele z nastankom prvega iPhona so telefoni postali resnično pametni. Toda takrat so postali tudi nesramno dragi. In vendar je mogoče danes veliko »pameti« dobiti tudi za znosno vsoto denarja.
Tokratna številka Monitorja je bolj ali manj posvečena pametnim telefonom, tem novodobnim osebnim računalnikom, ki jih domala vsi nosimo po žepih. Preizkušali smo drage in poceni, velike in majhne, toda ključne razlike med njimi so v resnici tiste, ki jih zagrešijo programerji, in ne oblikovalci in elektroniki.
Omrežni diski (NASi) so med največkrat preizkušanimi napravami v Monitorju. Z razlogom - še vedno se razvijajo, konkurenca je velika, hkrati pa je na naših računalnikih vedno več fotografij, glasbe in filmov, ki bi jih želeli shraniti. Nekam na varno.
Tablice in pametni telefoni so morda prevzeli vso pozornost, ki jo namenjamo novostim na področju računalništva in »računalništva«, a dejstvo je, da večino dela še vedno opravimo na osebnih računalnikih. Prenosnih in tistih, ki ždijo pod mizo.
Ali je res tako zelo dobro, da danes bolj ali manj vse dokumente, knjige, glasbo, filme in še kaj izdelujemo in shranjujemo samo še v »digitalnem formatu«, v računalnikih, na diskih in v oblakih?
V prejšnji številki smo povzeli, kako smo leto 2014 doživljali s stališča strojnih izdelkov, ki smo jih preizkusili v reviji, tokrat se posvečamo programskim izdelkom. Ne toliko tistim, ki smo jih preizkusili, kot tistim, ki po našem mnenju ne smejo manjkati na naših napravah.
