Kar nekaj let je že tega, kar smo v Monitorju prvič združili uredniške sile in popisali, kaj vse se nam programskega valja po naših računalnikih. Ker živimo v mobilnem svetu, je dandanes to smiselno ponoviti le za mobilne telefone (in tablice).
V Monitorju smo popisali že kar nekaj naprav, ki so v moderni svet vstopile tako, da jim je izdelovalec namenil tudi povezavo z internetom in/ali pametnim telefonom. Tokrat smo čez poletje uporabljali robotsko kosilnico.
Microsoft je za 26,2 milijarde (!) dolarjev kupil LinkedIn, nekakšen »poslovni Facebook«. Se zdi le meni ali te multinacionalke z milijardami res ravnajo kot svinja z mehom?
Ali menite, da morate svoje računalnike vsakih nekaj let nadgraditi in zamenjati? Nekateri sodijo, da je to nepotrebno, in se nadgradenj niso šli že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Na primer jedrske sile Združenih držav Amerike …
Vsa elektronika, ki nas zabava, izobražuje, razvaja, včasih drži pri življenju in tu in tam jezi, je brez elektrike neuporaben kos bakra, silicija in plastike. Problematični pa so že kratkotrajni sunki in nihanja omrežne napetosti, saj lahko povzročijo okvare in izgubo podatkov. Zato smo si ogledali, kako delujejo akumulatorski sistemi za zagotavljanje brezprekinitvenega napajanja (UPS) za računalniško opremo.
S to številko v Monitorju opuščamo rubriko, v kateri smo redno popisovali najboljše programe za telefone z Windows Phone. Ker je teh programov vedno manj (pa še ti niso vedno najboljši) in ker bo Windows Phone zdaj zdaj umrl.
Šifriranje podatkov in komunikacij postaja tudi za navadne uporabnike nekaj vsakdanjega. V časih, ko do nas in naših naprav pelje množica na široko odprtih poti, tudi ne more biti drugače.
V Monitorju redno preizkušamo tudi naprave, ki s »tehniko« nimajo nič drugega skupnega kot to, da se nekam povezujejo, v splet ali pa vsaj do telefona. Včasih je povezovanje smiselno, vedno večkrat pa kar samo sebi namen. Dobrodošli v internetu stvari.
Bralci se spreminjamo, bralne navade so drugačne, povprečen čas zbranosti bralca se krajša, internet je preplavljen z množico vedno krajših in vedno bolj grafično bogatih novic. Bralci v resnici ne beremo več, temveč le bežno zaznavamo naslove in podnaslove.
Ali je za vedno manjšo branost pisnih medijev kriva vedno slabša kakovost teh medijev ali nasprotno, je v resnici klasično vprašanje o kokoši in jajcu. Dejstvo je, da žal zaradi obojega padajo tudi novinarski standardi.
