Toshibo v našem laboratoriju poznamo predvsem po (številnih) prenosnih računalnikih, ki jih kar noče zmanjkati. Oznako te korporacije (če se omejimo na računalništvo in elektroniko) pa nosijo tudi televizorji LCD, diskovni snemalniki oz. videorekorderji, projektorji, diski itd. Naštetim sta se nedavno pridružila tudi prva dva monitorja LCD z diagonalo 20 in 22 palcev. Preizkusili smo slednjega.
HTC je predstavil naslednika znanega TyTN, ki so ga dolgo skrivali pod imenom Kaiser. Od konkurence ga loči predvsem lahkotna povezljivosti s širokim naborom omrežij.
Prepričani smo bili, da so z razcvetom interneta faksiranim sporočilom šteti dnevi. Elektronska pošta prevzema večji delež pri medsebojni komunikaciji med podjetji, vendar ta kljub temu še vedno niso nehala uporabljati faksa. Res pa je, da se je način pošiljanja in sprejemanja faksiranih sporočil spremenil. Danes imamo namensko programsko opremo, ki poleg običajnih funkcij, ki jih omogoča faksiranje, dodatno ponuja boljšo integracijo v poslovni sistem in povezavo z elektronsko pošto. Eno izmed takih rešitev ponuja tudi slovensko podjetje, ki trži svoj izdelek pod blagovno znamko SIS Fax.
Toshibin elegantni prenosnik Satellite Pro U300 se na slovenskih straneh oglašuje kot "ultraprenosnik". Razlog za to je seveda njegova sorazmerno majhna teža, saj tehta slaba dva kilograma (oziroma natančno 1,99 kg). Povod za prenosljivost je 13,3-palčni zaslon TruBrite, ki pa se na močnejši svetlobi ne obnese najbolje, saj v njem vidimo preveč odseva. Drugače se obnese dobro, premore pa ločljivost 1280 × 800 pik. Prenosnik deluje zelo dobro, vsaj dokler ga ne primemo v roke; takrat pa opazimo negativno stran nižanja teže. Plastična masa na desni strani prenosnika se prav neokusno upogiba, krivec pa je predvsem optična enota DVD. Zaradi nizke teže so izbrali razmeroma nizko enoto, ki bi potrebovala še nekaj več ojačitve. A v Toshibi so nad njo vgradili še režo Express card, ki položaj še poslabša.
MSI oglašuje svoj Megabook VR 600x kot najboljšo izbiro za prvi prenosnik, uvršča pa ga v svoj cenejši razred. Na to kaže tudi izbira procesorja. Gre za Intelov Celeron M 440, ki deluje s taktom 1,83 GHz. Procesor je zasnovan na Intelovi seriji Core Solo, od katere se razlikuje po polovičnem drugonivojskem pomnilniku L2 in temu, a nima varčevalne tehnologije SpeedStep. V preizkušenem prenosniku ga podpira 2 GB pomnilnika, kar je za ta razred nadpovprečno in vsekakor dobrodošlo.
Olympus ima v svoji seriji lično oblikovanih fotoaparatov, imenovani "Mju", že nekaj časa tudi modele, ki so vodotesni in odporni proti padcem. Ne gre za kake velike, z gumo obložene modele, temveč za tanke, žepne aparate z res kakovostnimi in trdimi ohišji. Najnovejši tak model ima oznako 790 SW. Z njim lahko brez težav fotografiramo pod vodo (do treh metrov globine), Olympus pa pravi, da preživi padec s poldrugega metra višine in to lahko brez zadržkov potrdimo.
Lenovova serija prenosnikov N (ne gre torej za Thinkpade) naj bi združevala zmogljivosti in širok zaslon z ugodno ceno. Po prvem vtisu sodeč, jim je kar uspelo. Z oblikovanjem prenosnik resda ne bo pritegoval pogledov, ker deluje skoraj dolgočasno, je pa zato izdelava res kakovostna. Še najbolj nas je navdušila tipkovnica, tu je Lenovo (kot pred njim IBM) še vedno pred konkurenco. Škoda le, da sta še vedno zamenjani tipki "Fn" in "Ctrl" v spodnjem levem kotu, kar bo motilo predvsem uporabnike, ki veliko uporabljajo bližnjice na tipkovnici. Prenosnik premore tudi spletno kamero ločljivosti 1,3 MP in bralnik prstnih odtisov.
Epson brizgalni tiskalnik Stylus D120 trži kot alternativo majhnim laserskim tiskalnikom, namenjenim predvsem domačim uporabnikom in majhnim pisarnam (mimogrede, s takimi primerjavami so bili glasni že pred leti, s starejšimi modeli Sytlus). Tiskanje naj bi bilo hitro in kakovostno, hkrati pa cenovno primerljivo z laserskim izpisom. Tiskalnik je sicer elegantno oblikovan in narejen iz kakovostne črne plastike, na sprednjem delu najdemo le tri tipke (za vklop, menjavo kartuš in prekinitev tiskanja). Tiskalnik je razmeroma lahek (3,9 kilograma), predvsem pa zelo nizek. Na voljo imamo le priklop prek USB, kar je za domače tiskalnike povsem običajno.
Razen foto tiskalnikov se zdi, da navadni brizgalni tiskalniki počasi izginjajo, in to zaradi večnamenskih naprav. To potrjujeta tudi Canonova modela iz družine Pixma, MX310 in MX300. Gre za večnamenski napravi, namenjeni domačim pisarnam, kjer se poleg poslovnih dokumentov tu in tam natisne tudi kaka fotografija, oziroma pošlje faks. Razlika med napravama je le samodejni podajalnik pri modelu MX310. Pri obeh imamo zadaj pladenj za papir, potiskani izdelki pa se odlagajo na pladnju spredaj. Nad slednjim najdemo LCD in nekaj funkcijskih tipk, prek katerih upravljamo tiskalnika.
Canonov S5 je najnovejši model znane serije zmogljivih kompaktnih aparatov, katerih poglavitna odlika je predvsem veliki razpon goriščnic (ali, z drugimi besedami, velik zum). Je naslednik dobro leto starega modela S3, na videz ju skoraj ne ločimo. Zadaj kraljuje večji zaslon (z dveh palcev je zrasel na dva in pol), ki je še vedno vrtljiv, povečali pa so tudi njegovo ločljivost (s 115.000 pik na 207.000 pik). Na zgornji strani fotoaparata pa po novem najdemo nastavek (tako imenovani "hot shoe") za dodatno bliskavico. Fotoaparat lepo sede v roko, na desni je odebeljeno držalo, tipke pa so logično razporejene in hitro dosegljive.
Acerjev model Aspire 5310 meri na nezahtevne uporabnike, ki jim je cena poglavitno vodilo pri nakupu prenosnika. Navzven se to ne pozna, saj uporablja enako ohišje kot nekateri drugi, zmogljivejši modeli iz serije Aspire. To je lično oblikovano, zunanjost je črna, notranjost pa bela, opazimo pa tudi nekaj manjših oblikovalskih podrobnosti.
Olympus je pred slabim letom predstavil kompaktni aparat s t. i. objektivom ultra zum (od tod tudi kratica UZ v imenu) s kar 18-kratnim razmerjem med največjo in najmanjšo goriščno razdaljo. To je bil model SP-550UZ. Takrat je bil aparat rekorder v razmerju goriščnic. Leto dni je naokrog in njegov naslednik z enakim zumom je tu, model SP-560UZ. Ta še vedno zaseda prestol, a na njem ne sedi več sam.
Sony je družino aparatov z velikim razponom goriščnice nekako razdelil na tiste zmogljivejše (DSC-H9, DSC-H7) in tiste bolj dostopne, h katerim sodi DSC-H3.
Lično oblikovan Ricoh Caplio R6 je naslednik modela R5 in značilen predstavnik družine žepnih fotoaparatov z majhnimi merami, preprosto rabo in solidnimi zmogljivostmi.
Toshiba ima v zbirki prenosnikov tudi razred elegantnih večpredstavnih modelov, imenovanih Qosmio. Vendar se je X200-15K kljub številnim podobnostim znašel v "cenejšem" razredu Satellite. Že sam videz nam da vedeti, da Satellite X200-15K ni navaden prenosni računalnik, ki bi ga vsako jutro vzeli s seboj v službo. Lepo rdeče večbarvno ohišje je res prava paša za oči, prav tako pa tudi lahka tarča za razne praske, ki bi lahko nastale pri prenosu. Pod pokrovom se skriva sedemnajstpalčni zaslon s svetlečo prevleko.
DMC-FX100 se kot prvi iz Panasonicovih vrst lahko pohvali s tipalom 12,2 milijona pik in objektivom 28-100 mm, s svojimi merami pa ravno še sodi v kategorijo žepnih digitalnih fotoaparatov.
Velik 17-palčni zaslon z ločljivostjo 1680 × 1050 pik in zmogljiva grafična kartica nVidia Geforce 8600M GT sta značilnosti prenosnika iz serije GX, ki so jo v MSI posvetili prav ljubiteljem iger. Grafične zmogljivosti uporabnika ne bodo pustile ravnodušnega, lahko pa bi bil računalnik opremljen z malce močnejšim procesorjem. To bi se poznalo predvsem v Visti, kjer se je odrezal povsem povprečno.
Photosmart C7280 vsebuje bolj ali manj najzmogljivejše elemente, ki jih lahko najdemo v tem razredu večnamenskih brizgalnikov. Foto tiskalnik s šestimi ločenimi kartušami, bralnik kartic z zaslonom LCD, zmogljiv optični bralnik in faksirna naprava z avtomatskim podajalnikom. Bogato opremo poleg klasične potrjuje še omrežna oz. brezžična povezava WLAN. Lahko bi rekli, da je tiskalnik skorajda preveč opremljen, saj bo večina funkcij ostala neuporabljena. A kljub temu želijo imeti nekateri uporabniki pod imenom večnamenska naprava dejansko vse, kar je mogoče.
Lenovo R61 je prenosnik, ki preseneti z dvema zanimivostma. Najprej s tem, da je prvi prenosnik Thinkpad iz hiše Lenovo, ki je v nazivu dokončno opustil "opiranje" na znamko IBM. To je imel še pred mesecem dni preizkušeni X61s, novi R61 pa je nima več. Lenovo se je namreč odločil, da bo (predčasno) opustil oznako "IBM" pri novih serijah prenosnikov Thinkpad. Pri "svoji" družini prenosnikov 3000 (V200, N200) pa tega doslej tako ali tako niso uporabljali.
V Hewlett-Packardu so se odločili za cenejšo in posledično okrnjeno različico dobro leto stare večnamenske naprave Photosmart C4180. Tako je novi model Photosmart C4280 ohranil tehnične zmogljivosti predhodnika, prikrajšan pa je za peščico dodatkov, ki jih splošni uporabniki ne potrebujejo ravno pogosto. Ker gre vendarle za model Photosmart, so v HP poudarili predvsem tiskanje fotografij. Temu primerno je tiskalnik opremljen z vmesnikom PictBridge, prav tako se lahko pohvali z bralnikom pomnilniških kartic. Za pregled fotografij, shranjenih na pomnilniški kartici, skrbi izredno (3,8 centimetra) majhen zaslon LCD, ki tokrat ne štrli iz naprave tako kot pri predhodniku. Zaslon je resda manjši kot pri povprečnem mobilnem telefonu, vendar za pregled fotografij dovolj dobro služi. Za obdelavo fotografij pa je premajhen, temu primerno teh funkcij tudi ni na voljo. Kljub vsemu pride prav pri določanju števila fotokopij in povečave.
V letošnji Canonovi posodobitvi večnamenskih naprav je bil stilske preobrazbe deležen tudi najosnovnejši predstavnik, Pixma MP160, ki se tokrat predstavlja (številčno gledano) malenkost više, z novim imenom Pixma MP210. Ponavadi so take posodobitve bolj lepotne narave, pri MP210 pa tokrat ni tako. Poleg novega (nekoliko škatlastega) ohišja so opazno povečali hitrost tiskanja oz. zmogljivost tiskalnega dela. Ker gre vendarle za osnovni model, sprememb pri opremljenosti ne gre pričakovati. Tako je tiskalnik dodatno opremljen zgolj z vmesnikom za neposredno tiskanje - PictBridge brez bralnika pomnilniških kartic.
Prenosni tiskalniki so v današnjem mobilnem času prej izjema kot pravilo. Le redki izdelovalci jih imajo v svoji ponudbi. To kaže, da povpraševanje po taki tehnologiji ni ravno veliko. Canon že precej časa ponuja prenosne tiskalnike, vendar izbira ni ravno pestra. Danes je na voljo le en model - Pixma iP90v. Od predhodnega modela je ohranil praktično vse, le ime so mu osvežili z dodatkom črke "v".
Kar nekaj let je minilo, odkar smo pri nas nazadnje videli kak Motorolin pametni telefon. Njihovi prvi aparati UMTS so delovali na Symbianu, nekako hkrati pa so predstavili tudi model MPx200, ki je bil eden najbolj dodelanih telefonov z operacijskim sistemom Windows Mobile Smartphone.
Google je danes sinonim za iskanje. Skorajda česarkoli. Zadnjih nekaj let tudi za iskanje po dokumentih in elektronski pošti v krajevnih osebnih računalnikih, z Google Desktop. Na voljo pa je tudi rešitev za podjetja - strežnik z nameščenim Googlom, če se lahko tako izrazimo.
Poceni mini računalniki so očitno uspešnica letošnjega leta. Po projektu OLPC, ko so letos končno na voljo 200 dolarjev vredni prenosniki za revne otroke, je tudi Intel predstavil specifikacijo Classmate PC. Prvi, ki je na podlagi Intelove zasnove predstavil dejansko napravo, pa je Asus s svojim računalnikom Eee PC.
Toshiba je po uvajanju novosti in prenavljanju svojih modelov vodilni izdelovalec prenosnih računalnikov. Z novim Intelovim sistemskim naborom Santa Rosa se lahko pohvali tudi Tecra S5-10X. To je prenosnik, namenjen predvsem poslovnežem, kar je očitno tudi po zunanjem videzu. V njegovem osrčju je poleg že omenjenega sistemskega nabora nastanjen dvojedrni procesor Core 2 Duo, ki deluje pri taktu 2,2 GHz. Pri delu ima na voljo 2 GB sistemskega pomnilnika. Ta konfiguracija je jamstvo za zelo dober rezultat na hitrostnem preizkusu in v resnici se je prenosnik dobro odrezal pri preizkušanju v obeh okoljih, Windows XP in Vista.
Olympusova serija FE je namenjena preprosti rabi, saj se hvalijo predvsem z natančnimi samodejnimi sistemi. Model FE-290 je skoraj povsem pri vrhu te serije, tako po tehničnih zmogljivostih kot tudi po ceni. Njegov najmočnejši adut je nadpovprečno širok objektiv, ki v 35 mm formatu ustreza goriščni razdalji 28 mm. Najdaljša goriščna razdalja je 112 mm (spet ekvivalentno 35 mm formatu), kar pomeni, da aparat premore štirikratno optično povečavo.
Videti je, da se obsedenost s svetlobnimi pikami nadaljuje. To potrjuje tudi Olympusov novi model iz serije FE, ki ima tipalo z ločljivostjo celih dvanajst milijonov svetlobnih pik. Uporabnikom, ki so jim namenjeni ti žepni aparati, take visoke številke nič ne koristijo, prej nasprotno. Fotografije, posnete pri največji ločljivosti (4000 × 3000), zasedejo vsaj 4 MB prostora, nekatere pa tudi do 7 MB. Tudi pregled na računalniku traja dlje, saj povprečen računalnik potrebuje kar nekaj časa, da prikaže tako velike fotografije, tudi obračanje posnetkov lahko traja kar nekaj časa.
Ixus 860IS je naslednik prvega ixusa s širokokotnim objektivom, modela 850IS. Ne sodi med tanjše kompaktne aparate, a je po našem mnenju ravno pravšnje debeline, da lepo sede v roko, hkrati pa v žepu ni moteč.
HPjevi večnamenski laserski napravi Color LaserJet 2820 in 2840 sta naprodaj že nekaj časa, a se lahko še vedno brez težav kosata s konkurenco. V laboratoriju smo natančneje preizkusili le model z nižjo številko, saj sta tako tiskalni kot optično bralni del v obeh napravah enaka. V dražjem modelu pa so poleg že omenjenih komponent še faks s hitrostjo 33.600 b/s, predal za papir ter bralnik pomnilniških kartic. Preseneča predvsem to, da cenejši model, kljub velikosti in teži kar dvaintrideset kilogramov nima predala za papir, ki je dandanes v laserskih tiskalnikih skoraj obvezen.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
