Caplio 100GX je nadvse zanimiv in specifičen izdelek na področju digitalnih fotoaparatov pri nas še ne tako uveljavljenega podjetja Ricoh, ki pa ima kar 70 let izkušenj v fotografiji. Aparat je zelo blizu modelu GRII, najbolj se razlikujeta predvsem po objektivih, saj je pri modelu GRII ta fiksen, pri Capliu100 GX pa ima 3-kratni zum.
Sony ima v naboru žepnih digitalnih fotoaparatov precej široko izbiro, marsikateri model pa se lahko pohvali z zanimivo obliko in nenavadnimi barvami. Eden izmed takih je tudi Sony DSC-T2. Izredno kompaktno, sicer nekoliko štirioglato barvno ohišje privlači poglede predvsem zaradi zanimivega načina pokrivanja leče in velikega zaslona LCD, ki prekriva skoraj ves zadnji del. Ker DSC-T2 zaradi svoje "ljubkosti" apelira predvsem na nežnejši spol, je na voljo v več barvnih različicah. To se verjetno lepo obnese kot dober modni dodatek, nas pa je predvsem zanimalo, kako rabi kot fotoaparat.
Ricoh Caplio RR750 je še eden izmed novejših predstavnikov v Ricohovi prodajni ponudbi digitalnih fotoaparatov. Od svojega predhodnika, ki je nosil oznako RR730, se praktično ne razlikuje. Enaka je najvišja efektivna ločljivost tipala, ki meri 7,1 MP, optična povečava je ostala nespremenjena in je tako še vedno 3-kratna, nekoliko boljši je zadaj nameščeni svetel zaslon LCD z diagonalo 6,4 centimetra ter skromno ločljivostjo 153.600 pik (pri predhodniku je bila njegova ločljivost zgolj 115.000 pik). Zanimivo pa je, da je RR750 v primerjavi s predhodnikom pridobil nekaj gramov na teži.
Čeprav sta Sony in Konica Minolta leta 2005 napovedala skupni razvoj in proizvodnjo digitalnih zrcalnorefleksnih fotoaparatov, se račun ni izšel. Konica Minolta je tako v začetku lanskega leta oznanila, da namerava zaradi prevelikih izgub celotni fotografski oddelek prepustiti Sonyju. Prvi Sonyjev digitalni SLR, model Alpha 100, je bil tako nekakšen naslednik Minoltinega modela 5D, končno pa smo dočakali tudi zamenjavo za model 7D.
Na trgu je kar precej digitalnih fotoaparatov, ki imajo ohišja posebej prirejena, da so odporna proti vlagi, udarcem ali pa so celo polno vodoodporna. Pri nekaterih to na videz sploh ni opazno, a tega za Ricoh Caplio 500G ne moremo reči. Že na daleč se vidi, da je ohišje zelo ojačano, veliko in za povrh še obdano s posebno mehko plastiko oz. gumo. Po videzu se zdi, da je vsaj vodotesno, in to do precejšnje globine. Izkaže se, da je tako le do globine enega metra, uspešno pa fotoaparat varuje pred prahom in zdrži tudi zmerne udarce. Ricoh navaja, da fotoaparat preživi padec z enega metra in po naših preizkusih to tudi res drži. Poudarimo pa naj, da kljub padcu ni bilo zaznati na ohišju nobene odrgnine ali drugih poškodb.
Zdi se, da vsak izdelovalec, ki v svetu digitalne fotografije kaj velja, skorajda mora ponuditi tudi aparat z veliko optično povečavo. V prejšnji številki smo si ogledali Olympusov in Canonov primerek, tokrat pa smo preizkusili Panasonicov fotoaparat z 18× zumom.
Canon je predstavil prestolonaslednika serije PowerShot, PowerShot G9. Na prvi pogled se skoraj ne razlikuje od predhodnika, opazimo večji zaslon in obroč okrog objektiva v črni barvi.
Samsung je precej zveneče ime v svetu zabavne elektronike, kjer obvladuje širok spekter izdelkov. Bolj kot to, da so se lotili tudi izdelave prenosnikov, čudi dokaj pozen vstop na slovenski trg.
Čeprav se po trditvah izdelovalcev trg zmogljivejših črno-belih laserskih tiskalnikov krči zaradi barvnih različic, ostajajo prvi pomemben del marsikatere pisarne. Nashuatecov SP5100n je standarden predstavnik teh delovnih strojev. Gre za hiter in zmogljiv tiskalnik, kot nakazuje zadnja črka v imenu, pa je opremljen tudi z omrežnim vmesnikom. Uporabo slednjega toplo priporočamo, saj je tiskalnik med delom nadpovprečno glasen.
Nekateri izdelovalci strojne opreme so spoznali, da je zunanji videz naprave lahko pri številnih kupcih (četudi ne gre za predstavnice nežnejšega spola) odločilen dejavnik pri nakupu izdelka. Eden prvih, ki je že zdavnaj dojel to zakonitost, je bil Apple. Zato ne preseneča, da je s Samsungom sklenil dogovor, da bo do novega leta v svojih trgovinah ekskluzivno prodajal laserski tiskalnik ML-1630 in lasersko večnamensko napravo SCX-4500, ki se s skrbno dovršenim zunanjim videzom lepo podata k Macu. Doslej je namreč veljalo, da so tako rekoč vsi tiskalniki in sorodne naprave, še posebej laserske, grdi. Kot kaže, pa ekskluziva ne velja povsod, saj v Sloveniji oba modela prodajajo številne trgovine, Applove pa sploh ne (to je še en dokaz, da to nadvse uspešno podjetje pri nas kljub postopnim izboljšavam še vedno živi v narobe svetu).
Epson v svoji srednje veliki ponudbi ponuja precej širok spekter laserskih tiskalnikov. AcuLaser C3800, ki je za stopnjo zmogljivejši od že pred leti opisanega AcuLaser C2600, je namenjen že nekoliko bolj zahtevnim uporabnikom. Podobnosti med šibkejšim modelom in AcuLaserjem C3800 skorajda ni, saj slednji uporablja precej zmogljivejšo tehnologijo, podobna sta si le v pomanjkljivostih z gonilniki, ki jih po dobrem letu in pol še vedno niso odpravili, vendar o tem pozneje.
Acerjev 17-palčni velikan Aspire 7520G je namenjen predvsem uporabnikom, ki računalnika ne bodo preveč prenašali, saj je s svojimi merami in težo (pa tudi trajanjem delovanja) mišljen predvsem kot nadomestilo za namizni računalnik.
Samsung je na našem trgu novinec v boju za kupce prenosnikov, v tujini pa je že nekaj časa dovolj priljubljen, da ga sprejmemo kot dobrodošlo osvežitev.
Model PR200x so v MSI namenili predvsem poslovnim uporabnikom, ki so jim pomembni majhna teža in mere računalnika, a kljub temu dovolj visoka zmogljivost. Odlikuje ga za današnje razmere majhen 12,1-palčni zaslon ločljivosti 1280 × 800 pik, ki preseneti s svojo svetilnostjo in kontrastnostjo.
Dellova družina računalnikov XPS je namenjena zahtevnejšim uporabnikom, saj gre za naprave, namenjene igričarjem in večpredstavnim navdušencem. XPS M1330 je najmanjši prenosni računalnik med XPSi, v ponudbi pa nadomešča dosedanji 12-palčni model. Gre za računalnik, ki je po tehničnih značilnostih, kljub majhnim zunanjim meram (tehta manj kot dva kilograma), naphan s skoraj vsem, kar lahko danes vgradimo v prenosni računalnik, poleg tega pa so v Dellu popestrili tudi njegovo zunanjost, saj je na voljo z ohišjem v treh barvah.
Tako kot večina ponudnikov prenosnih računalnikov ima tudi MSI v svoji ponudbi prenosne računalnike, namenjene večpredstavnim vsebinam. EX600 zaradi bogate in precej zmogljive opreme vsekakor sodi v ta razred.
Inspiron 1520 je zasnovan okoli Intelovega sistemskega nabora PM965 (Santa Rosa) in procesorja Core 2 Duo, ki deluje pri taktu 2,2 GHz. Preizkušeni sistem je imel na voljo 2 GB pomnilnika, ki ga je zelo dobro izrabil. Inspiron je dosegel enega najboljših rezultatov pri hitrostnih preizkusih s programom SYSmark 2007. Tudi grafični podsistem (nVIDIA GeForce 8600M z 256 MB grafičnega pomnilnika) se lahko pohvali z izjemno zmogljivostjo. V okolju Vista je rahlo postarani program 3DMark2001 nameril 21689 točk. 15,4-palčni svetleči zaslon širokega formata ima (morda za koga skromno) ločljivost 1280 × 800 pik.
Ohišje tega prenosnika deluje razmeroma kakovostno, njegov zaslon pa se odpira gladko in deluje dovolj trdno. Mnenje o kakovosti spremenimo ob prvem stiku s tipkovnico, saj se preveč upogiba, pa tudi tipke ne delujejo preveč čvrsto. Pristaja ji le bela barva, ki pa je občutljiva za umazanijo, podobno velja za oporo dlani in drsno ploščico.
Združenje z imenom Wi-Fi Alliance, ki bdi nad razvojem brezžičnih izdelkov Wi-Fi (z "računalniško" oznako 802.11a/b/g), že dalj časa snuje nov standard, 802.11n. A ta se kljub trudu in nič koliko obljubam o datumu končne različice (ki se "vleče" že od leta 2005!) kar noče in noče pojaviti na trgu. Stisko rešuje nekakšen vmesni standard, imenovan "802.11n Draft 2.0". Preizkusili smo izdelke, združljive z njim, in preverili, ali obljube o višjih hitrostih prenosa ter izboljšanem dometu zares držijo.
Imate morda doma televizor in kabelski ali DSL priključek ter dostop do kakih 100 do 200 tv kanalov, pa je vse skupaj en sam velik dolgčas? Potem se odpravite v internet in poglejte, kaj je na voljo na nešteto video strežnikih po vsem svetu. V internetu se dogaja, za vse okuse in potrebe. Takrat, ko želiš, na zahtevo. Pravite, da ste zmedeni, izbira je prevelika? Potem si preberite ta pregled in ugotovite, katere spletne kotičke se splača obiskati. Morda boste presenečeni.
O tem, da je virtualizacija velik hit, čivkajo že vrabci na strehi. Prednosti "navideznih okolij" so odkrili tako domači uporabniki kakor tudi podjetja in seveda hekerji. Razvoj jedrnih kompletov (rootkit) namreč kaže, da so virtualni kompleti (VMBR, Virtual Machine Based Rootkit) oz. njihova izpeljanka, kompleti HVM (Hardware-assisted Virtual Machine), naslednja velika prelomnica v razvoju zlonamerne kode.
Predpostavimo: stari ste trideset let in več. Obdobje razposajenega razsajanja po gostilnah ob koncu tedna ste že dali skozi in partnerke/ja ne nadlegujete več vsakih trideset minut. Po tem, ko so naši nogometaši, košarkarji in smučarji postali nevredni vašega časa pred televizijskim zaslonom, ste se znašli pred sladko dilemo, kaj početi pod večer in ob koncu tedna.
Bi v podjetje radi uvedli novo storitev, ne pa tudi fizičnega strežnika zanjo? Rešitev je navidezni stroj. Bi radi izbrano storitev preizkusili, še preden bi se je lotili resno namestiti? Rešitev je tržnica navideznih strojev, ki jo na svojem spletišču vzdržuje VMWare.
Kljub vse večji količini informacij, ki so na voljo v digitalni obliki, še vedno ostaja silno veliko literarnih, znanstvenih in drugih del, ki so na voljo le v tiskani obliki. Že pred desetletji so zato nastali prvi projekti, ki so želeli to velikansko količino človeškega znanja pretočiti tudi v digitalno obliko in ga tako ohraniti za prihodnje rodove, hkrati pa ga narediti bolj dostopnega vsem ljudem.
Video visoke ločljivosti sicer danes še ni prevzel vodilne vloge pri prikazovanju video vsebin, vsekakor pa se ta standard počasi prebija. Tako je po domovih vse več televizorjev visoke ločljivosti, ki so se v zadnjem času precej pocenili, s standardoma blu-ray in HD-DVD pa se je pojavil tudi ustrezen nosilec za distribucijo vsebin visoke ločljivosti. Teren je torej pripravljen in ni pravega razloga, da ne bi ob vseh prizadevanjih visoka ločljivost v nekaj letih "zavladala" v domu povprečnega uporabnika zabavne elektronike. Tudi zato, ker večina večjih televizijskih postaj načrtuje prehod na oddajanje v visoki ločljivosti in ker bodo prej ali slej tudi televizijske vsebine prilagojene zaslonom visoke ločljivosti.
Po trenutnih napovedih, lahko konec meseca novembra pričakujemo izid Microsoft Visual Studio 2008, ki prinaša številne novosti in hkrati precej zmede zaradi neposrečenega številčenja različic tehnologij. Tokrat si bomo površno pogledali, kaj prinaša osveženi jezik Visual C#, ki bo nosil oznako 3.0, naslednjič pa se bomo posvetili novostim razvojnega okolja Visual Studio.
Po dobrem mesecu dni občasnega preizkušanja prenosa podatkov v novem Si.mobilovem omrežju UMTS/HSDPA smo ugotovili, da zadeva ne deluje najbolje. Oziroma da (v Ljubljani) deluje zadovoljivo le, če smo v dovolj visokem nebotičniku.
Apple je v zadnjem času širši javnosti znan predvsem po iPodih in iPhonu, vse bolj uspešna pa je tudi njegova dolgoletna linija računalnikov Mac. Odkar jih je začel nadevati z Intelovo procesorsko arhitekturo, se od računalnikov PC razlikujejo le še po dovršenem dizajnu in samosvoji programski opremi.
Potisna pošta postaja v današnjem svetu, ko je pravočasnost informacij zelo pomembna, nepogrešljiva. Na tokratnem preskusu smo si ogledali rešitev Emoze. In kaj je pri tem najboljše? Vsakomur je na voljo. In to brezplačno.
Od lanskega poletja lahko v Applovih računalnikih poganjamo Okna s hitrostjo, ki je primerljiva tisti na pecejih. Podjetje Parallels je izdalo program Parallels Desktop for Macintosh, prvi virtualizacijski program za okolje Mac OS X.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
