Lifebook Q2010 bi zaradi svojega elegantnega videza in majhne teže (nekaj čez kilogram) lahko uvrstili med "damske" prenosne računalnike, če bi ta kategorija obstajala. Namenjen je predvsem tistim, ki so veliko na poti in potrebujejo čim lažji računalnik s čim večjo povezljivostjo. V dražjem modelu nam je tako na voljo tudi modul za tehnologijo UMTS/GPRS/EDGE, ki omogoča, da imamo tudi na poti dostop do podatkov, ki jih potrebujemo za delo.
Dellov Latitude D820 nadaljuje tradicijo svojih predhodnikov (modela D800/D810). Gre za prenosnik, ki zlahka nadomesti namizni računalnik, hkrati pa je s svojimi tremi kilogrami še vedno dovolj lahek, da ga nesemo tudi na teren. Z najnovejšo serijo procesorjev Core Duo, gigabajtom pomnilnika ter grafično kartico NVIDIA Quadro NVS 120M TurboCache je hitrejši od marsikaterega namiznega stroja. K dobri uporabniški izkušnji prispeva tudi kakovosten 15,4-palčni široki zaslon z ločljivostjo 1920 × 1200 pik. Zaradi zmogljivega grafičnega podsistema se je D820 zelo dobro odrezal pri meritvah in ga lahko brez težav uporabljamo tudi pri zahtevnejših opravilih in seveda igrah.
Tudi model Latitude D520 je nadgradnja uspešne serije, ki pri Dellu predstavlja kompromis med ceno, opremljenostjo in, posledično, zmogljivostjo. Posodobljen (v primerjavi z D510) je bil procesor, ki je zdaj dvojedrni, povečan disk (80 GB) in če izvzamemo posodobitve procesorskega nabora ter grafične kartice, so preostale značilnosti zelo podobne kot pri predhodniku.
Dell Latitude D420 v ponudbi prenosnikov tega izdelovalca nadomešča kar dva modela: Latitude D410 in Latitude X1. Gre za ultra lahek prenosnik z maso 1,36 kg, ki ima 12,1-palčni zaslon širokega formata z ločljivostjo 1280 × 800 pik. Procesor Core Solo U1300 je najšibkejši procesor Intelove družine Core, pohvali pa se lahko z zelo nizko porabo. Deluje s taktom 1,06 GHz. 512 MB pomnilnika in 60-gigabajtni disk sta za dandanes povsem običajna podatka. Optična enota je zunanja, vstavimo pa jo lahko tudi v priključno postajo Mediabase, ki je na voljo za doplačilo. Če prenosnik namestimo na priključno postajo, se njegova debelina poveča za dvakrat - prenosnik tudi v tem primeru še vedno lahko prenašamo naokoli, le nekoliko težji je.
Joybook A33E je eden cenejših prenosnikov na trgu, a vendarle ponuja dovolj zmogljivosti za "navadnega" uporabnika. Poganja ga mobilna izvedba procesorja Celeron, ki utripa s taktom 1,6 gigaherza. Vgrajenega ima 512 megabajtov pomnilnika, največja količina pomnilnika, na katero ga je mogoče razširiti, pa je 1 gigabajt. Grafika temelji na Intelovi rešitvi Extreme Graphics 2, ki je vgrajena na matični plošči in uporablja del sistemskega pomnilnika. Sodi med počasnejše rešitve, temu ustrezen je bil tudi rezultat merjenj s programom 3DMark, ki je nameril indeks 2153. Za zahtevnejše grafične aplikacije in igre malo, za pisarniško rabo povsem dovolj. Zaslon ima diagonalo 15,4 palca in je širokega formata, njegova ločljivost pa je 1280 × 800 pik. Slika je dokaj dobra, kotna vidljivost pa zelo slaba, saj slika tudi ob majhnih spremembah položaja gledanja hitro izgubi kontrastnost. Za priključitev zunanjega monitorja je vgrajen tudi vmesnik VGA, za priklop na televizor ali video napravo pa vmesnik S-Video. Računalnik je opremljen tudi z zapisovalnikom DVD. Diska je ugodnih 60 gigabajtov, med vmesniki pa najdemo vse trenutno bolj ali manj aktualne standarde (USB, firewire, WLAN, ethernet), manjka le bluetooth.
Oki je svoje laserske tiskalnike prenovil in v razredu 5000 predstavil kar štiri nove člane. Preizkusili smo omrežni model C5700n. Kot je pri Okiju že v navadi, ne gre za navaden laserski tiskalnik, saj namesto laserskega žarka uporablja tehnologijo LED. Zunanjost tiskalnika se je le nekoliko spremenila, delovanje in postavitev elementov pa ostajata enaka.
Podjetje Nashuatec, ki se posveča predvsem pisarniškim izdelkom srednjega ali višjega cenovnega razreda, je razvilo pravega posebneža, MP C1500sp. Na našem preizkusnem stroju je sicer pisalo Ricoh, saj je bil razvoj dejansko opravljen tukaj (Ricoh ima v lasti blagovno znamko Nashuatec), vendar se bo pri nas prodajal Nashuatecov model.
FS-1016MFP je Kyocerina najosnovnejša laserska večnamenska naprava in je namenjena predvsem manjšim podjetjem.
Med cenejšimi digitalnimi fotoaparati z veliko optično povečavo Canon nastopa z modelom Powershot S3 IS, Sony pa tudi s Cybershotom DSC-H5. Po videzu sta si dokaj podobna, pa tudi sicer sta ostra konkurenta, tako da si ju je smiselno ogledati neposredno, v primerjavi.
Samsung Digimax L85 je aparat, pri razvoju katerega se v Samsungu niso preveč trudili z miniaturizacijo. Nasprotno, aparat s svojo velikostjo in določenimi potezami nekoliko spominja na stare, "retro" aparate izpred mnogo let. A zato po tehničnih značilnostih ni prav nič starodoben.
Sonyjev Cybershot DSC-S600 je simpatično oblikovan aparat za manj zahtevne uporabnike. Gre za fotoaparat s tipalom, ki ima šest milijonov pik, in objektivom s trikratno optično povečavo. Čeprav so objektivi s trikratno povečavo v nižjem cenovnem razredu običajni, moramo tega pri Sonyju S600 vseeno šteti med posebneže. Ponuja namreč goriščno razdaljo, ki je v 35 mm formatu ekvivalentna razdalji med 31 in 93 mm. Aparat tako ponuja precej širši kot zajemanja, kot smo vajeni pri konkurentih, ki večinoma slikajo z najmanj 35 mm ali več. Lastnost, ki bo prišla zelo prav pri slikanju v manjših prostorih in pri slikanju pokrajin.
Casiovi modeli Exilim že od prvega modela predstavljajo meje zmogljivosti, kar zadeva žepne modele, in tudi model Z1000 v tem ni izjema. Ima namreč tipalo z diagonalo 1/8 palca s kar 10,3 milijona svetlobnih elementov. Slike imajo sicer "le" 9,43 milijona pik; to pomeni največjo ločljivost 3448 × 2736 pik. Poleg te je na voljo še ločljivost 5, 3 in 2 "megapik" ter ločljivost VGA. Slike se zapisujejo na kartice SD/MMC, v osnovi pa ima vgrajenega tudi 8 megabajtov notranjega pomnilnika. To je seveda premalo za kakršnokoli resno rabo, sploh pri največji ločljivosti, ki ustvarja štiri kar megabajt velike datoteke JPEG. Objektiv aparata ponuja trikratno optično povečavo (ekvivalent od 38 do 114 mm), njegova svetlobna jakost je med solidnih 2,8 pri širokem kotu in slabših 5,4 v tele povečavi. Ob slabši svetlobi mu tudi hitro poidejo moči za natančno ostrenje, tako da pogosto zaklene sliko neostro. Ostriti zna od razdalje 40 cm naprej (pri širokem kotu), v makro načinu pa od 6 cm naprej. Aparat ima tudi stabilizator slike. Ta je sicer elektronski, vendar dobro preprečuje razmazanost slik pri nekoliko daljših časih osvetljevanja.
Doslej edinemu Canonovemu barvnemu laserskemu tiskalniku LBP5200 se je pridružil nov - LBP5000. Malce čudno, da ima novejši model manjšo številčno oznako, a je poglavitni razlog za to zmogljivost. Že na prvi pogled bi rekli, da smo podoben tiskalnik že nekje videli, same lastnosti pa potrdijo, da je skoraj enak kot Hewlett-Packardov LaserJet 2600, ki smo ga preizkusili septembra 2005. Spomnimo se, da sme Canon po pogodbi tehnologijo, ki jo razvija za HP, uporabiti za lastno prodajo šele dosti pozneje.
Čeprav se zdi, da pomnilniki flash vse bolj izpodrivajo majhne (in tudi velike) diske, pa razvoj na tem področju kaže, da jim še ni odklenkalo.
Zajemanje vsebine zaslona niti ni tako zelo neuporabna možnost, ki jo ponujajo Okna in dodatni programi. Res, najpogosteje jo uporabljamo računalniški pisci, vendar koristi tudi navadnim uporabnikom, tudi v podjetjih. Ne nazadnje zato, da lahko upravitelju natanko pokažejo, kaj jim je "računalnik" izpisal na zaslon.
Na zadnjem preizkusu monitorjev LCD je dokaj očitno manjkal predstavnik vse bolj prodornega podjetja LG. Razlog je bila menjava modelov, ki so jo v LG opravljali ravno med našim preizkusom. Model L1970BF je že predstavnik nove serije.
Applov že skoraj kultni iPod ima že kar nekaj posnemovalcev med konkurenčnimi izdelovalci. Eden izmed njih je Philipsov "Jukebox", ki se z Ipodom spogleduje ne samo po funkcionalnosti, temveč tudi po oblikovanju.
Ni dolgo, kar smo si v Monitorju natančno ogledali digitalne videorekorderje z vgrajenimi diski (junij 2006), a izdelovalci seveda ne počivajo na lovorikah in v trgovine vsak mesec prihajajo novi.
Kljub temu da je iz dneva v dan na voljo več priročnih brezplačnih spletnih storitev, smo ob njih marsikdaj nejevoljni, saj so rešitve v Sloveniji ali za Slovence pogosto v celoti ali vsaj delno neuporabne. Značilen primer so zemljevidi.
V zadnjih nekaj mesecih spletni programi rastejo kot gobe po dežju. Že samo Google je predstavil spletno preglednico, spletni koledar, kupil podjetje, ki razvija spletni urejevalnik besedil, Gmail in Google Maps pa sta že tako ali tako trdno zasidrana med uporabniki. Zdi se, da bodo Microsoftovi izdelki kmalu imeli vsak svojega spletnega zasledovalca. Tokrat je na vrsti Visio.
Počitnice, vsaj poletne, so se za letos bolj ali manj iztekle in marsikdo bo v skladu z duhom spletne dobe vtise in fotografije s svojih poletnih vandranj delil z drugimi. Nekateri to počno v svojih blogih, drugi uporabljajo spletišča za javno objavo fotografij, kot je Flickr, mi pa bomo v nadaljevanju spoznali spletišče, ki je kakor nalašč za objavo spletnih potopisov.
Protivirusne rešitve podjetja Sophos so že dolga leta eden izmed favoritov državne uprave in sploh državnih ustanov. Razlog za preizkus njihovega poslovnega protivirusnega paketa je torej na dlani.
Programov za varovanje sistema in datotek je iz dneva v dan več, datoteke pa še vedno izgubljamo. No, šalo na stran. Zaradi precejšnje zasičenosti trga smo priča vedno novim prijemom, kako pridobiti stranke. Zadnji Symantecov poskus je preoblečeni program Norton Ghost 10 ponuditi širšim množicam, torej tudi začetnikom.
Satelitsko vodenje v avtomobilih je bilo še do nedavna domena tistih z globljimi žepi oziroma bolj ali manj prestižnih avtomobilskih znamk. Pa še tam je natančno in glasovno vodenje zmoglo le na cestah Zahodne Evrope. Danes lahko za tretjino cene (v mercedese, BMWeje in audije) vgrajenega sistema dobimo prenosni Garmin, ki popolnoma obvlada tudi Slovenijo, Hrvaško in Bosno in Hercegovino.
Projektorji, namenjeni bolj mobilnim uporabnikom, so čedalje manjši in lažji. Samsung je z modelom SP-P300ME meje najmanjših projektorjev še občutno premaknil in konkurenci vrgel rokavico v obraz.
Razširjenost digitalne fotografije najlepše odseva v velikanskem številu fotografij, ki jih najdemo na diskih računalnikov. Fotografiramo vedno in povsod, fotografije pretočimo v računalnik, si jih ogledamo in ponavadi nanje pozabimo. Da bi dobile uporabno in trajnejšo vrednost, jih je treba urediti in v lepi podobi predstaviti prijateljem. Takšna predstavitev je neprimerno bolj zanimiva kot suhoparno predvajanje fotografij. Za opisana opravila potrebujemo ustrezne programe in eden takih je Nero PhotoShow Deluxe 4.
Novi standard za brezžično povezovanje ima za posledico tudi nove izdelke. Tokrat preizkušamo take, ki temeljijo na skoraj dokončni različici standarda 802.11n (t. i. draft N).
"Živi," je ob splovitvi procesorjev Core 2 bržkone dahnilo zdravniško osebje, ki se je minula leta sklanjalo nad izmučenim Intelovim telesom. Zadnjih pet ali šest let namreč ne bo z velikimi črkami zapisano v zgodovino tega podjetja. Je stopicanje na mestu zares konec?
Intel je že pred skoraj dvema letoma v svojih sistemskih naborih namesto pomnilnika DDR podprl DDR2. Povečanja zmogljivosti v začetku ni bilo, s čedalje višjimi takti pomnilnikov pa je razlika v pasovni širini pomnilniškega vodila že kar občutna. AMD je do nedavna še vedno prisegal na pomnilnik DDR.
Danes skorajda ni več pomembno, kam postavimo računalnik. Z dostopnostjo in množičnostjo najrazličnejših povezav ga ni več ne težko ne drago omrežno povezati. Dostop je mogoč z oddaljenih krajev ali celo z drugega konca sveta. Prostorskih omejitev skorajda ni več. Še vedno pa se rado zgodi, da moramo nujno prevzeti nadzor nad tipkovnico, miško in zaslonom oddaljenega računalnika. Takrat pokažejo programi za nadzor na daljavo svojo pravo vrednost. Njihova uporabnost in priljubljenost se hitro večata, ponudbe je čedalje več, zato smo jih tokrat kar nekaj vzeli pod drobnogled.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
