uredi› krajšaj› T:62 M:62 Z: [×]

Ustanovitelj podjetja NiceHash Matjaž Škorjanc pojasnjuje decentralizacijo v povezavi s tehnologijo blockchain in virtualnimi valutami ter zakaj je tako pomembna.

Virtualne valute in tehnologija veriženja blokov (angl. “blockchain”), na kateri te temljijo, predstavljajo eno izmed najobetavnejših in predvsem prelomnejših tehnologij 21. stoletja.

Virtualne valute in z njimi povezane nove tehnologije, kot so DeFi, NFT in P2E Gaming, so z uvedbo Bitcoina leta 2008 pritegnile na milijone vlagateljev po vsem svetu. Kljub temu, da je še pred desetimi leti virtualne valute poznala le majhna skupina ljudi, naj bi do konca leta 2022 število globalnih uporabnikov virtualnih valut doseglo milijardo. Prav tako je zelo impresivno, da so projekti, povezani s tehnologijo blockchain, zbrali milijarde dolarjev naložbenega kapitala.

Eno od temeljnih načel virtualnih valut in tehnologije blockchain, kar jih pravzaprav tudi naredi tako prelomne, je decentralizacija. In to do te mere, da kadar koli se razpravlja o virtualnih valutah ali o tehnologiji blockchain, koncept decentralizacije ni daleč zadaj.

Matjaž Škorjanc v tem članku pojasnjuje pomen decentralizacije, njeno povezavo s tehnologijo blockchain in virtualnih valut ter zakaj je tako pomembna.

Kaj je decentralizacija?

V centraliziranem omrežju oz. sistemu so podatki shranjeni na enem mestu, nadzor nad njimi pa izvaja en sam subjekt. Tudi če je to mesto razdeljeno na več lokacij, kot pri velikih organizacijah, še vedno govorimo o centraliziranem sistemu.

Decentralizacija je proces prenosa upravljanja in odločanja z ene same centralizirane enote oz. subjekta na distribuirano omrežje. Decentralizirana omrežja so sestavljena iz računalnikov ali vozlišč, ki medebojno delujejo na podlagi načina “peer-to-peer” oz. medsebojnega povezovanja. Bistveno je, da so ta omrežja avtonomna in brez dovoljenj, zato lahko delujejo brez potrebe po tretji osebi. V decentraliziranem omrežju se nove informacije pošiljajo v vsako vozlišče, tako da ima vsako vozlišče najnovejšo kopijo vseh zabeleženih podatkov.

Kako deluje decentralizacija pri virtualnih valutah?

Da bi dobili boljši vpogled v delovanje decentralizacije, Matjaž Škorjanc predlaga obzir v kontekstu blockchain tehnologije in virtualnih valut.

Blockchain tehnologija je vrsta decentraliziranega omrežja in predstavlja hrbtenico virtualnih valut. “Kar je pomembno razumeti o blockchain tehnologiji - in kar je tudi ključ do tega, da jo bo razumelo več ljufi - je, da je to vrsta podatkovne baze.” pojasnjuje Matjaž Škorjanc, nekdanji tehnični direktor v slovenskem podjetju NiceHash. Namesto da bi bili podatki shranjeni v tabelah, so pri blockchain tehnologiji ti shranjeni v blokih.

Prav tako, namesto da bi podatke upravljal en sam subjekt in jih hranil na strežnikih, ima vsako vozlišče v omrežju blockchain kopijo podatkov in pomaga pri njihovem upravljanju.

V primeru virtualnih valut je blockchain odgovoren za shranjevanje javne knjige določene virtualne valute. V tej knjigi so zapisane vse transakcije opravljene med strankami in njihova ustrezna stanja.

Konvecionalne nasproti virturtualnim valutam

Matjaž Škorjanc pojasnjuje, da se pri fiat oz. konvecionalnih valutah transakcije beležijo v centralni knjigi, ki jo nadzoruje centralna banka države. V nasprotju s tem je glavna knjiga virtualnih valut porazdeljena, saj ima vsako vozlišče veriženja blokov svojo kopijo. Najpomembneje je, da so vozlišča tista, ki so odgovorna za beleženje transakcij, in ne banka. Kadar koli se dodajo nove transakcije vsako vozlišče posodobi svojo kopijo glavne knjige, ki je v obliki blokov. To je znano kot tehnologija porazdeljene glavne knjige (angl. “Distributed Ledger Technology” oz. “DLT”).

Medtem ko transakcije v fiat valutah preverjajo zaupanja vredne tretje osebe, kot so banke in podjetja za izdajo kreditnih kartic, pa so za preverjanje transakcij v virtualni valuti odgovorna vozlišča v verigi blokov.  To dosežemo z mehanizmom konsenza, tj. protokolom, pri katerem se mora večina omrežja strinjati z veljavnostjo transakcije, preden je ta trajno dodana oz. zapisana v verigo blokov.

Obstajajo različne vrste mehanizmov doseganja soglasja, pri čemer je eden najpogostejših, ki ga uporablja npr. bitcoin in številne druge virtualne valute, dokaz dela (angl. “Proof of Work” oz. “PoW”). Mehanizem dokaza dela oz. PoW zahteva, da vozlišče reši zahtevno matematično uganko, znano kot “blockhash”, in tako doda blok transakcij v verigo blokov. Blockhash vsebuje informacije o transakcijah v trenutnem bloku in tudi iz predhodnega bloka. Ko je enkrat matematična uganka blockhash-a rešena, preostali deli omrežja potrdijo rezultat in posodobijo verigo blokov z novim dodanim blokom.

Zagotavljanje varnosti kriptografskih omrežij

Ključ za ohranjanje varnosti v omrežju blockchain je v tem, da je PoW mehanizem težaven, omrežje pa mora doseči soglasje, da je PoW veljaven. Da bi torej računalnik lahko izpeljal goljufivo transakcijo, bi moral preračunati PoW za vsak predhodni blok v verigi blokov in doseči, da se vsaj 51 % poslovnih knjig, shranjenih na drugih vozliščih, poveže z njegovo ponarejeno različico. Zaradi velike količine truda in računske moči, ki bi jo nekdo potreboval, da bi to dosegel, je to neizvedljivo.  

Vendar pa je za prevzem PoW mehanizma, ki je potreben za preverjanje transakcij, potrebno zagotoviti zadostne vire, vključno z računalniško močjo in električno energijo. Poleg tega mora imeti rudar zaradi zapletenosti, povezane z neposrednim rudarjenjem virtualnih valut, tehnično znanje. Zato je treba člane omrežja spodbuditi k sodelovanju. Tu se pojavi koncept rudarjenja virtualnih valut.

Vozlišča, ki sodelujejo v postopku preverjanja transakcij virtualne valute, so znana kot rudarji. Če rudar prvi uspešno reši blockhash, je nagrajen z majhno količino virtualne valute.

"Medtem ko so na začetku," pravi Matjaž Škorjanc, "rudarji sodelovali, ker so verjeli v virtualne valute in idejo decentralizacije, je število ljudi, ki rudarijo različne kriptovalute, hitro naraščalo, saj je vrednost virtualnih valut naraščala, rudarjenje pa je postalo bolj donosen posel."

Zakaj je decentralizacija pomembna?

Glavni razlog, zakaj je decentralizacija tako pomembna, je, da omogoča da za uporabo virtualnih valut ni potrebno nobeno dovoljenje. To omogoča univerzalno vključenost v gospodarstvo in ščiti finančno suverenost posameznikov, saj zagotavlja, da nikomur ni mogoče preprečiti izvajanja finančnih transakcij. Salvador je leta 2021 postal ena prvih držav, ki je virtualno valuto sprejela kot zakonito plačilno sredstvo.

Kot pravi Matjaž Škorjanc: "Za izvajanje transakcij z virtualnimi valutami potrebujete le virtualno denarnico in internetno povezavo.  Ne potrebujete odobritve institucije, kot je banka, kot pri odprtju računa ali pridobitvi kreditne kartice. Vaše ozadje ni pomembno."

Tradicionalne finančne institucije za odprtje računa zahtevajo podatke, kot sta ime in naslov, ter osebni dokument, kot je potni list. To neločljivo povezuje vaša sredstva z vašo identiteto. Virtualne valute, nasprotno, ponujajo anonimnost; transakcije v blockchain ne shranjujejo osebnih podatkov, temveč le naslove denarnic in zneske.

Te lastnosti so še posebej pomembne v vseh državah z avtoritarnim režimom, kjer imajo vladarji vpliv na banke - ali pa so preprosto njihovi lastniki. V takem primeru bi lahko na primer članom politične opozicije zamrznili račune. Če jim je mogoče plačati v virtualnih valutah, imajo njihovi podporniki možnost, da jim pošljejo finančno pomoč.

Podobno bi lahko ljudem, ki javno govorijo o voditeljih, ki zlorabljajo svojo moč, na primer novinarjem, zasegli njihovo premoženje. Decentralizirani blockchaini in virtualne valute ponujajo brezmejno plačilno sredstvo, ki je zunaj nadzora vlad v kateri koli državi, kar pomaga ohranjati svobodo govora.

Drugi vidik finančne suverenosti je, da nihče nima nadzora nad tem, kaj kupujete. Utrinke tega lahko vidimo v sistemu družbenega ocenjevanja na Kitajskem, ki državljanom omejuje določene nakupe, če je njihova ocena prenizka. Če bi druge države uvedle podobne sisteme, bi lahko svojim državljanom preprečile, da bi zapravljali svoj denar za kar koli se odločijo, kot se to dogaja na Kitajskem. "V takem primeru decentralizirana narava virtualnih valut posameznikom vrača nekaj nadzora nad uporabo njihovih sredstev," utemeljuje Matjaž.

Decentralizacija in Web 3.0

Poleg tega, da je decentralizacija predstavlja osnovno infrastrukturo virtualnih valut, je pomembno tudi to, da ima osrednjo vlogo v naslednji fazi interneta: Splet 3.0 (angl. “Web 3.0”). Semantični splet, kot se običajno imenuje Splet 3.0, bo decentraliziran in zgrajen na tehnologiji blockchain.

Priljubljena spletna mesta ali aplikacije bodo namesto pod centralnim nadzorom razporejene po vozliščih na napravah, ki so v lasti uporabnikov. Splet 3.0 bodo opredeljevali odprtost, večja avtonomija in spletna vsebina, ki je v lasti uporabnikov.

Za primerjavo: za začetno fazo interneta imenovano Splet 1.0, so bile značilne statične spletne strani. Vsebina, ki jo je ustvarila majhna skupina ljudi, je bila razmeroma majhna. Splet 2.0, sedanja stopnja interneta, poudarja vsebine, ki jih ustvarjajo uporabniki. To obdobje so uvedli programska oprema za bloge, kot je WordPress, platforme družbenih medijev, kot sta Facebook in YouTube, ter platforme, ki temeljijo na skupnosti, kot je Reddit.

To je povzročilo eksplozijo spletnih vsebin, hkrati pa tudi bolj centraliziran internet, saj so najbolj priljubljena spletna mesta v lasti peščice korporacij. Najhujši vidik tega trenutnega stanja je, da so korporacije, ki stojijo za platformami, tudi lastnice vsebine, ki jo ustvarijo uporabniki, in ne ustvarjalci vsebine sami. S tem imajo platforme preveliko moč nad načinom monetizacije objavljenih vsebin in nad nadomestilom, ki ga ustvarjalci prejmejo za svoj trud.

Prav tako je odločitev o tem, kaj bo objavljeno na njihovi platformi, odvisna od odločitve centraliziranega subjekta. Posledično se lahko zgodi, da so posamezniki demonetizirani ali pa ostanejo brez platforme, če objavijo nekaj, kar je v nasprotju z vrednotami matičnega podjetja platforme.

Splet 3.0 pomeni vrnitev k decentralizirani genezi interneta.  

"V začetkih interneta je imel posameznik možnost kupiti in upravljati domeno ter obdržati lastništvo nad vsemi vsebinami, pa tudi nad tem, kako jih monetizirati, nad svojim občinstvom itd." pojasnjuje Matjaž Škorjanc. "Recimo, da nekdo vlaga čas v ustvarjanje sledilcev na Instagramu ali LinkedInu. Svojega občinstva in vse svoje vsebine ne more prenesti drugam, saj sta obe last te platforme. Pri Spletu 3.0 gre za ustvarjanje novih protokolov in infrastrukture, ki bodo razvijalcem omogočili ustvarjanje aplikacij in platform, s katerimi bodo uporabniki sami skrbeli za svoje podatke."

"Decentralizacija je ključnega pomena za to, da internet ostane javni vir, ki je na voljo vsem na svetu in ga ne nadzorujejo vlade in velike tehnološke korporacije," pravi Matjaž Škorjanc. "Je ključna za ohranitev statusa interneta kot sile svobode in ustvarjalnosti."

O Matjažu Škorjancu

Matjaž je soustanovitelj in nekdanji tehnični direktor podjetja NiceHash. NiceHash je ustanovil v Sloveniji leta 2014, ko je na trgu rudarjenja digitalnih valut opazil vrzel za uporabniku prijazno mesto oz. odprti trg, na katerem bi sodelovali kupci in prodajalci računalniške moči za rudarjenje digitalnih valut (z možnostjo uporabe rudarske programske opreme). Matjaž je strokovnjak za programiranje in visoko usposobljen za tehnologijo blockchain, operacijske sisteme, rudarsko programsko opremo in omrežja za rudarjenje digitalnih valut.

Z Matjažem Škorjancem in njegovim trdim delom ter priznanim strokovnim znanjem je NiceHash iz majhnega projekta postal največji globalni ponudnik na področju rudarjenja digitalnih valut. Trenutno je izvršni direktor podjetja Martin Škorjanc.