uredi› krajšaj› T:0 M:0 Z: [×]

Internet stvari(tev)

Za industrijski internet stvari (IIoT) nekateri strokovnjaki menijo, da je srce digitalne preobrazbe v industriji. Da je več kot le vsota delov, ki ga sestavljajo. Pravcata stvaritev.

Medtem ko je internet stvari (IoT) prinesel pametne naprave v naša gospodinjstva in vsakdanje življenje, industrijski internet stvari (IIoT) to logiko prenaša v industrijsko okolje, kjer povezuje stroje, senzorje in sisteme, da ustvarijo inteligentno, avtomatizirano in optimizirano proizvodnjo. IIoT ni zgolj tehnološki napredek, temveč temeljni steber trenutne (četrte) in bržkone tudi prihodnje (pete) industrijske revolucije, saj dejansko spreminja način, kako proizvodna podjetja delujejo, ustvarjajo vrednost in se odzivajo na spremembe na trgu.

IIoT tako predstavlja omrežje medsebojno povezanih naprav, senzorjev, sistemov in programske opreme, ki v realnem času zbira, obdeluje in analizira podatke iz industrijskih procesov. Njegov ključni namen je zagotoviti celovit pregled nad operacijami, kar omogoča informirano odločanje, predvidevanje morebitnih težav in optimizacijo delovanja – v proizvodnji, servisu, skratka kjerkoli.

Najboljši primeri IIoT v praksi segajo od optimizacije proizvodnih linij do izboljšanja logistike in varovanja zdravja delavcev. Ključna lastnost vseh je zmožnost zbiranja podatkov v realnem času, kar omogoča inteligentno odločanje in avtomatizacijo procesov – pa tudi odzivanje na povratne informacije/podatke.

Resnično prediktivno vzdrževanje

Rolls-Royce, največji proizvajalec letalskih motorjev, uporablja rešitev IIoT za spremljanje stanja svojih motorjev v realnem času. Vsak letalski motor je opremljen z več tisoč senzorji, ki merijo parametre, kot so temperatura, vibracije, hitrost in pritisk. Ti podatki se prenašajo v osrednjo platformo, kjer se z uporabo algoritmov strojnega učenja analizirajo za namene zagotavljanja prediktivnega oziroma napovednega vzdrževanja.

Ključna prednost takšnega pristopa je zmanjšanje števila okvar in s tem prekinitev letov, ki so za letalske prevoznike izjemno drage, za potnike pa vselej neprijetne. Sistem, ki ga ima vpeljanega podjetje Rolls-Royce, lahko zazna najmanjše odstopanje od normalnega delovanja, kar morebiti že nakazuje na potencialno okvaro. To omogoča serviserjem, da preventivno zamenjajo dele, še preden se motor pokvari, kar zmanjša nepredvidene »izpade« in draga popravila.

Podjetje je na ta način optimiziralo tudi stroške vzdrževanja. Namesto da bi vzdrževanje motorjev potekalo po fiksnem urniku oziroma intervalu (vsakih nekaj tisoč delovnih ur), se zdaj izvaja le takrat, ko je zares potrebno. To podaljša življenjsko dobo delov motorja in zniža stroške vzdrževanja. A brez skrbi, varnost letenja z letali s temi motorji ni zato nič manjša, nasprotno, celo večja je. Ker so motorji nenehno nadzorovani, se znatno poveča varnost letalskega prometa.

Uvedba rešitev IIoT tako ni primerna le za proizvodna podjetja, temveč tudi podjetja z izdelki in storitvami, ki sodijo med t. i. kritično infrastrukturo, kjer so odpovedi skrajno nezaželene in drage.

Pametno upravljanje oskrbovalne verige

Maersk, eno največjih ladijskih in logističnih podjetij na svetu, uporablja IIoT za spremljanje zabojnikov na poti. Pametni senzorji, nameščeni v zabojnikih, merijo temperaturo, vlažnost in lokacijo. Ti podatki so ključni za prevoz blaga, ki je občutljivo na spremembe pogojev, kot so sveža živila ali farmacevtski izdelki. Z rešitvijo IIoT je podjetje Maerske pridobilo preglednost v realnem času – stranke lahko v vsakem trenutku spremljajo lokacijo in pogoje prevoza svojega blaga, kar izboljša zaupanje in načrtovanje. Opremljanje ladijskih zabojnikov s senzorji IIoT je vodilo tudi do znatnih prihrankov, prvenstveno zaradi zmanjšanja izgub. Veliko dodano vrednost nudijo že temperaturni senzorji. Če se temperatura v zabojniku poviša, sistem pošlje alarm, kar omogoča takojšnje ukrepanje, s čimer se prepreči okvara ali celo uničenje (občutljivega) blaga. Spremljanje okoljskih pogojev, kot je temperatura, pritisk ali prisotnost škodljivih plinov, omogoča tudi takojšnje ukrepanje v primeru nevarnosti, kar poveča varnost delavcev na ladji in v pristanišču.

Vpeljana rešitev IIoT skrbi tudi za optimizacijo širše logistike. Z analizo podatkov o pretoku in lokaciji lahko podjetje identificira ozka grla v oskrbovalni verigi in optimizira svoje transportne poti.

Povezane in pametne tovarne

Industrijski internet stvari je tudi temelj t. i. pametnih tovarn. Siemens je že razvil in postavil več pametnih tovarn, kjer so stroji, roboti in celotna proizvodna linija medsebojno povezani. IIoT v tem primeru omogoča, da stroji med seboj komunicirajo, prilagajajo svoje delovanje in avtonomno optimizirajo proizvodne procese. Rezultat je znatno povečana učinkovitost: sistem lahko v realnem času prilagaja hitrost in delovanje strojev trenutnemu povpraševanju ali razpoložljivosti materialov, kar zmanjšuje neaktivni čas in povečuje produktivnost. Tudi prilagodljivost proizvodnje je dobila novo dimenzijo. Tovarne, ki jih poganja IIoT, lahko hitro preklopijo med proizvodnjo različnih izdelkov brez obsežnih ročnih nastavitev, kar omogoča hitrejši odziv na tržne zahteve.

Seveda rešitev IIoT praktično v slehernem proizvodnem okolju skrbi za zmanjšanje porabe energije. Senzorji in analiza podatkov omogočajo, da se poraba energije optimizira na posameznih strojih ali v celotni tovarni, kar vodi do znatnih prihrankov. Povezane naprave in sistemi omogočajo visoko stopnjo avtomatizacije, pri čemer roboti in avtonomna vozila delujejo v usklajenem okolju, kar poveča hitrost in natančnost proizvodnje. Z analizo podatkov iz različnih delov proizvodne linije lahko podjetja identificirajo ozka grla, izboljšajo učinkovitost in zmanjšajo porabo energije ter surovin.

Vsi ti primeri dokazujejo, da IIoT ni le teorija, ampak praktično orodje, ki prinaša resnične, merljive koristi, od večje učinkovitosti do znižanja stroškov in izboljšanja varnosti.

Avtonomna prihodnost

Glede na hiter razvoj tehnologije in naraščajoče povpraševanje po avtomatizaciji, lahko pričakujemo, da bo prihodnost IIoT prinesla še večjo integracijo, avtonomijo in inteligenco v industrijsko okolje. Prihodnost IIoT bo verjetno vedno manj odvisna od človeškega posredovanja. Sistemi ne bodo več samo pošiljali podatkov in opozoril, ampak bodo na podlagi umetne inteligence in strojnega učenja sposobni avtonomno sprejemati odločitve. To pomeni, da bodo roboti in stroji sami optimizirali proizvodnjo, prilagajali procese v realnem času in reševali težave brez potrebe po človeškem operaterju.

In ker se zaradi najrazličnejših senzorjev in procesov količina podatkov v proizvodnih okoljih eksponentno povečuje, bo obdelava podatkov na robu postala še pomembnejša. Namesto da bi se vsi podatki pošiljali v oddaljeni oblak, se bo večina analiz in odločanja dogajala neposredno na samih napravah (beri: strojih) ali v bližini vira podatkov. To bo omogočilo skoraj takojšnje odzivanje in zmanjšalo obremenitev omrežja, kar je ključno za kritične aplikacije.

Ključne komponente ekosistema IIoT

Če naj IIoT deluje učinkovito, mora biti vzpostavljen robusten ekosistem, ki ga sestavlja vrsta gradnikov. Podobno kot pri »klasičnem« internetu stvari je temelj omrežna infrastruktura, saj sta zanesljiva in varna povezljivost ključnega pomena. Industrijska okolja zahtevajo robustnejše in zanesljivejše omrežne rešitve (npr. industrijski Wi-Fi, ethernet, 5G) kot običajna domača omrežja, saj lahko izpadi povzročijo drage zastoje in izgubo podatkov. Drugačni oziroma spremenjeni so tudi senzorji in pametne naprave, ki predstavljajo nekakšne »oči in ušesa« IIoT. Zelo natančni, robustni senzorji, primerni za zahtevna industrijska okolja, zbirajo podatke o temperaturi, vibracijah, tlaku, pretoku in številnih drugih parametrih, ki jih premorejo sodobni stroji in orodja. Za obdelavo teh podatkov skrbijo platforme IIoT, ki se bodisi nahajajo v oblaku ali na robu (t. i. robno računalništvo). Zbrani podatki se prenašajo na IIoT-platformo, kjer se obdelajo in analizirajo. Računalništvo v oblaku ponuja obsežno skalabilnost za shranjevanje in analizo velikih količin podatkov, medtem ko računalništvo na robu omogoča hitro obdelavo podatkov neposredno na lokaciji (ali v bližini), kar je ključno za aplikacije, ki zahtevajo majhne zakasnitve, npr. za odločanje v realnem času. Nepogrešljiv sestavni del omenjenih platform so tudi tehnologije umetne inteligence (UI) in strojnega učenja (ML). Z analizo ogromnih količin podatkov lahko algoritmi UI in ML prepoznajo vzorce, napovedujejo dogodke in samodejno optimizirajo delovne procese brez posredovanja človeka.

Digitalni dvojčki (vsega)

Pa še za nekaj je IIoT nadvse koristna stvar. To je integracija z digitalnimi dvojčki, virtualnimi replikami fizičnih sistemov, kot je tovarna, stroj ali celo mesto. V prihodnosti bo IIoT poganjal digitalne dvojčke z realnimi podatki iz senzorjev, kar bo omogočalo simulacije, testiranja in optimizacijo procesov v virtualnem okolju, še preden se bodo spremembe izvedle v fizičnem svetu. To bo drastično znižalo stroške razvoja in izboljšalo učinkovitost poslovanja podjetij ter omogočilo snovanje stvari(tev), za katere danes še nimamo (dovolj) domišljije.

Izzivi in varnost

Spomniti velja, da kljub številnim prednostim implementacija IIoT s seboj prinaša tudi izzive. Eden največjih je kibernetska varnost. V trenutku, ko je industrijska oprema povezana v (internetno) omrežje, postane potencialna tarča za kibernetske napade. Napadi na IIoT-sisteme lahko poleg izgube podatkov povzročijo tudi fizične poškodbe opreme ali celo ogrozijo varnost delavcev. Vlaganje v robustne varnostne protokole, šifriranje podatkov in nadzor dostopa so zato ključnega pomena. Tu so še drugi izzivi, kot so kompleksnost integracije z obstoječimi sistemi (npr. SCADA, MES, ERP), zagotavljanje združljivosti med različnimi napravami in pomanjkanje usposobljenega kadra za postavitev kakovostnega IIoT.

Pod črto pa vendarle velja, da industrijski internet stvari ni zgolj nadgradnja obstoječih tehnologij, temveč transformativna sila, ki omogoča podjetjem, da postanejo agilnejša, učinkovitejša in bolj konkurenčna. S pravilno implementacijo in z zavedanjem o varnostnih izzivih lahko IIoT postane motor rasti in inovacij v industriji, ki utira pot v resnično pametno tovarno prihodnosti. Podjetja, ki bodo sprejela to tehnologijo in jo v celoti izkoristila, bodo vsekakor imela znatno prednost v novi industrijski dobi.

Z letalom po Evropi

Ryanair

www.ryanair.com

Spletni sprehod bomo začeli pri letalski družbi, s katero se je pravzaprav začelo obdobje tako imenovanih cenovno ugodnih ali, po domače, budžet letalskih prevoznikov. V ne tako davni preteklosti, recimo pred desetimi ali petnajstimi leti, so se ameriški turisti v Evropi čudili, kako nenaravno drage so letalske karte za polete med pravzaprav sosednjimi velemesti, upoštevaje ameriške razdalje. Skokec iz Londona do Pariza je bil, recimo, cenovno primerljiv ali celo dražji od neprimerno daljšega poleta z ene na drugo ameriško obalo. Vzrok so bili mali evropski državni monopoli. Evropsko nebo so si razdelile številne državne letalske družbe in cene navijale, kolikor se je le dalo. Pri tem pa so v mnogih primerih še vedno pridelovale izgube, a to je že druga zgodba.

Druga slabost teh malih monopolov je bilo razmeroma majhno število krajev, kamor je bilo mogoče leteti s posameznih letališč. Med seboj so bila povezana le največja letališča, v marsikateri manjši, a turistično vseeno zanimiv kraj pa redne letalske linije sploh ni bilo, saj za velike državne letalske družbe niso bili zanimivi.

Monopol državnih letalskih prevoznikov je, če smo čisto natančni, prvi načel Richard Branson s svojo družbo Virgin Atlantic (www.virgin-atlantic.com), s katero je leta 1984 začel prevažati potnike iz Londona v Združene države. Zakonodaje evropskih držav so takrat še skrbno varovale državne monopole, zato je bilo treba na poceni evropske polete še nekoliko počakati.

Leta 1985 je Tony Ryan na Irskem ustanovil majhno letalsko družbo z enim samim letalom za 15 potnikov in jo poimenoval kar po sebi. Leteli so med irskim Waterfordom in Londonom in uspelo jim je s polovico nižjimi cenami od tedaj običajnih načeti monopol irske in britanske državne družbe, Air Lingus in British Airways. A le na poletih med tema državama, kajti drugi deli Evrope so jim bili še vedno nedostopni.

Prva leta Ryanairu posli sicer niso cveteli tako, kakor so si zamislili, potem pa so v začetku prejšnjega desetletja prenovili upravo, se pri poslovni strategiji začeli zgledovati po ameriški družbi Southwest Airlines (www.southwest.com) in številke so se iz rdečih spremenile v črne. Zares odprlo pa se jim je leta 1997, ko je Evropska zveza odstranila monopolne ovire za letalske prevoze. Takrat so lahko odprli številne nove letalske povezave s celinsko Evropo, imeli pa so že tudi dovolj izkušenj s poceni leti, zato ni nič nenavadnega, da so v kratkem času postali ena največjih evropskih letalskih družb.

Trenutno imajo 74 letal, s katerimi letijo na 127 letalskih progah med 16 državami, s širitvijo Evropske zveze pa se bo število povezav prav gotovo še precej povečalo.

Skrivnost uspeha so seveda kar se da majhni stroški. Predvsem so oklestili vse, kar na potovanju iz enega v drug kraj ni nujno potrebno, recimo v ceno karte všteta prigrizek in pijačo. Nepotrebnih stroškov si ne delajo niti s tiskanjem kart ali z razporejanjem potnikov po sedežih, saj se lahko vsakdo usede, kjer je pač prostor.

Verjetno največji delež pri zmanjšanju stroškov imajo poleti z manjših letališč, ki so Ryanairu ponudila svoje storitve po bistveno nižjih cenah. Ker uporabljajo samo eno vrst letal, boeing 737, je vzdrževanje letal in šolanje posadk cenejše, pa še pri nakupu letal dobijo količinski popust. Leta 2002 so na primer pri Boeingu (www.boeing.com) naročili kar 150 novih letal, lani pa so naročilo še nekoliko povečali.

Zlasti tekmeci jim očitajo tudi nekaj ne ravno zglednih načinov varčevanja. Pogosto imajo na primer težave s sindikati, ki jih bodisi sploh ne priznavajo ali pa ne upoštevajo njihovih pravil, seveda na škodo zaposlenih, od fantov, ki premetavajo prtljago, do pilotov.

Največ kritik pa so bili deležni zaradi domnevnega zavajanja potnikov. V oglasih namreč pogosto zamolčijo ali objavijo le v najdrobnejšem tisku, s katerega letališča pravzaprav letijo. Pred nekaj leti so na primer oglaševali novo progo v K?benhaven, potniki pa so se namesto v danski prestolnici znašli v 60 km oddaljenem švedskem Malmöju.

Mala letališča seveda sama po sebi niso nič slabega. Pogosto so celo prijaznejša, le kakšno bolje založeno brezcarinsko trgovine boste tam zaman iskali, a odkar smo v združeni Evropi, tam za nas tako ali tako ne veljajo več brezcarinske cene. Upoštevati moramo le, da so ta letališča navadno nekoliko bolj oddaljena od velikih mest in je torej treba k stroškom potovanja prišteti še prevoz do njih.

Ampak zdaj je že čas, da se vrnemo k spletu. Že pred dvema letoma so kar 96 % vseh letalskih kart prodali v spletu, številka pa prav dosti višja verjetno sploh ne more več postati. Z neposredno prodajo v spletu prihranijo večino stroškov, ki bi jih drugače imeli s klasičnimi poslovalnicami oziroma z deležem, ki bi si ga zaračunali posredniki.

Spletni nakup letalske karte je enostaven, čeprav verjetno marsikdo sprva doživi neljubo presenečenje. Cene Ryanairovih poletov so v oglasih pogosto prav neverjetno nizke, ko na spletni strani izberemo želeni polet, pa pogosto ugotovimo, da je cena nekajkrat dražja od oglaševane in prav nič ugodnejša od cene pri, recimo, domači Adrii. V oglasu pač preveč radi spregledamo besedico od.

Ob obisku Ryanairove spletne strani hitro ugotovimo, da se cene na posamezni letalski progi zelo razlikujejo, najbolj pa so odvisne od naše hitrosti. Čim prej rezerviramo karto, tem cenejši bo polet. Poleg tega je treba, če želimo kar se da ugodno ceno, izbrati tudi pravi dan v tednu in pri progah, ki imajo na dan več poletov, tudi cenovno najugodnejšo uro. Ta je seveda, tako kakor tudi dan oziroma sezona, ki prav tako vpliva na ceno, praviloma časovno najmanj ugodna.

In kakšne so pravzaprav te tako zelo ugodne cene? Polet od Celovca do Londona si je mogoče omisliti že za, verjeli ali ne, en sam samcat evropski stotin ali poltretji tolar, a je treba k temu prišteti še pot do celovškega letališča in tamkajšnjo letališko pristojbino, ki stane 21 evrov ali okroglo 5000 tisočakov. Če boste karto plačali s kreditno kartico, boste morali plačati še dodatni poltretji evro, s katerim Ryanair nadoknadi stroške, ki mu jih za poslovanje s kreditnimi karticami zaračuna banka.

A ne bodite preveč presenečeni, če polet na dan, ki ste ga najprej izbrali, ne bo tako zelo poceni. V najslabšem primeru vas namreč utegne stati, z letališko pristojbino vred, kar 100 evrov ali 24 tolarskih tisočakov. V tem primeru se splača, če ste glede datuma odhoda lahko vsaj nekoliko prilagodljivi, pogledati, koliko bi vas stal polet kak dan pozneje. Ali prej, kajti pri iskanju upoštevajte, da poznejši datum ni vedno ugodnejši. Iskanje cenejše karte nam olajša pregleden spletni obrazec za rezervacijo.

Marsikomu je marca odločitev za zgodnjo rezervacijo kart precej olajšala novica, da je mogoče dan poleta ali ime potnika za že rezervirano oziroma kupljeno karto do 12 ur pred odhodom spremeniti. Sprememba sicer ni brezplačna, saj je treba zanjo doplačati približno 5000 tolarjev in še morebitno razliko v ceni karte za novi dan poleta, če je ta višja od že kupljene, a je to kljub vsemu več kakor dobrodošla ugodnost.

Pred nakupom karte si je koristno prebrati tudi drobni tisk (do katerega pridemo s klikom terms & conditions), da nas ne bi doletelo neprijetno presenečenje. Tu na primer izvemo, da se moramo za polet prijaviti najmanj 40 minut pred odhodom, da lahko brezplačno na letalo vzamemo samo 15 kg prtljage ali da na letalu ne smemo piti svoje alkoholne pijače (za primer, če ste morda pomislili, da bi s seboj vzeli pivo ali dve).

Podobno poceni kakor let iz Celovca v London so tudi številni drugi poleti, tako da si lahko z malce truda organizirate zelo poceni potovanje po Evropi. Omenimo še, da Ryanair leti tudi iz Gradca in z goriško/tržaškega letališča Ronke.

Na Ryanairovi spletni strani lahko poleg letalske karte rezervirate tudi hotel. Tu boste namreč našli povezavo do Ryanair Hostels, kjer lahko izbirate med 3000 cenovno ugodnimi prenočišči in če niste preveč izbirčni, za povrh pa ste še dovolj hitri, lahko na primer v Londonu najdete prenočišče že za manj kakor 3000 tolarjev, v Parizu pa celo za samo 2500 tolarjev.

Na Ryanairovem seznamu je trenutno 127 letalskih prog med 16 evropskimi državami.

Letalsko karto iz Celovca v London si lahko omislimo za en sam samcat evropski stotin.

EasyJet

www.easyjet.com

Največji Ryanairov tekmec med cenovno ugodnimi letalskimi prevozniki je britanski EasyJet, ki je za osrednji del Slovenije pravzaprav še bolj zanimiv, saj od konca aprila leti tudi z ljubljanskega letališča Brnik. Način delovanja je zelo podoben in to se najbolje vidi pri cenah. Z Brnika v London lahko poletite že za samo 3 evre ali približno toliko, kolikor vas bo na cilju stalo malo pivo. Vendar pa nam je prvo tako ugodno karto uspelo najti šele za polet v drugi polovici oktobra. Če ne morete čakate tako dolgo, si lahko maja ali junija enosmerno karto omislite po 37 evrov, k temu pa je treba prišteti še 16 evrov letališke pristojbine. Polet iz Ljubljane v London vas bo torej stal dobrih 12 tolarskih tisočakov. Omenimo še, da pri poceni letalskih prevoznikih povratne karte niso nič cenejše od enosmernih, je pa seveda karta za povratek iz Londona v Ljubljano cenovno prav tako zelo odvisna od dneva, ko bi se radi vrnili. Če imate smolo, boste morali zanjo odšteti celo 127 evrov (in seveda še letališko pristojbino).

Skratka, če vam doslej še ni uspelo ugotoviti, kupovanje letalske karte pri poceni letalskem prevozniku je postalo nekoliko podobno barantanju na vzhodnjaškem bazarju, pri čemer pa cena ni odvisna od naše pogajalske spretnosti ali dobre volje prodajalca, temveč od naše potovalne prilagodljivosti.

Z Brnika lahko z EasyJetom letimo samo v London ali, če smo natančnejši, na tamkajšnje letališče Stansted, od tam pa se nam potem odpre pot na številne konce Evrope. Ker je Stansted tudi Ryanairovo matično letališče, je izbira zelo pestra in če se vam ne mudi zelo in bi radi prihranili nekaj tolarčkov, se pogosto namesto neposredno iz Ljubljane v marsikateri kraj splača leteti prek Londona. Povratna karta iz Ljubljane v francosko prestolnico na primer stane okroglih 60 tisočakov, z vmesno postajo v Londonu, z nekaj spretnosti pri kombiniranju poletov in prilagodljivosti pa lahko v Pariz in nazaj odletite že za pol manj denarja.

Poleg podatkov o poletih in oddelka za rezervacije boste, podobno kakor na Ryanairovi spletni strani, tudi tu našli podatke o cenovno ugodnih prenočiščih, pa povezavo do spletišča, na katerem lahko najamete avto, in še marsikaj koristnega.

EasyJet od konca aprila leti tudi z Brnika.

Neuspešni

Odhod evropskih letalskih monopolov je poskušalo izkoristiti precej novo nastalih letalskih prevoznikov, a ni vsem uspelo tako kakor Ryanairu in EasyJetu. V nizozemskem KLM so na primer ustanovili Buzz, a ga je lani prevzel Ryanair. Še nekoliko prej so obupali v Go, ki ga je potem prevzel EasyJet.

Majhni & poceni

Ryanair in EasyJet seveda nista edina cenovno ugodna evropska letalska prevoznika. Nizozemska letalska družba Basiq Air (www.basiqair.com), ki pravzaprav sodi v sklop družbe Transavia, bo zanimiva predvsem za vse, ki bi radi potovali na Nizozemsko, našim krajem pa se najbolj približa v italijanskem Trbižu (Treviso). Kot zanimivost omenimo, da so v Basiq Air prvi omogočili spletno prijavo (check in) za polet, saj si lahko kar sami, od doma, izberemo sedež in natisnemo vstopno karto.

Nekaj poceni letalskih prevoznikov je tudi v Nemčiji. AirBerlin (www.airberlin.com) leti med številnimi nemškimi mesti ter španskimi in grškimi turističnimi kraji. Precej razvejeno mrežo prog ima tudi Germanwings (www.germanwings.com). Če drugje ne najdete želene povezave, lahko poskusite še pri angleških BMI Baby (www.bmibaby.com), FlyBE (www.flybe.com) ali, recimo, Excel Airways (www.excelairways.com).

Nam najbližji je italijanski Volare (buy.volareweb.com), s katerim lahko, recimo, iz Benetk v Atene odletite že za 40 evrov. S tem pa seznam poceni letalskih prevoznikov še zdaleč ni izčrpan. Če bi želeli leteti v Skandinavijo, se lahko z EasyJetom ali Ryanairom odpravite na Standsted, od tam pa boste lahko z Norvegian (www.norwegian.no) odleteli v Oslo, z letečimi Finci iz Flying Finn (www.flyingfinn.com) v Helsinki, z Iceland Express (www.icelandexpress.com) pa v Reykjavik. Verjetno je odveč pripomniti, da je v vse te kraje danes mogoče leteti za vsaj pol manj denarja kakor pred desetimi leti.

Italijanski Volare ima razvejeno omrežje poletov z beneškega letališča.

Letala nemške družbe Germanwings letijo predvsem v tople kraje.

----

Vozi me vlak v daljave

Letala so hitra in kakor smo se lahko prepričali, čedalje cenejša, a prav povsod se z njimi ne da priti. Če se na potovanje po Evropi ne odpravite z lastnim ali najetim avtomobilom, je koristno vedeti, kam vse lahko pridete z vlakom. Na spletni strani nemških železnic (reiseauskunft.bahn.de) boste našli vse potrebno za organizacijo potovanja z vlakom po Evropi. Pravzaprav še več, saj si lahko ogledamo celo, kako bi bilo videti potovanje na primer v Peking.

Iskalnik se pri nekaterih bolj eksotičnih ciljih sicer ne izkaže najbolje, saj za pot Ljubljana-Peking hladnokrvno izpiše, da ni mogoča. Šele če mu ročno pomagamo in za vmesno postajo izberemo Berlin ali, recimo, Budimpešto, izvemo, da se bomo na Kitajsko pripeljali po približno 200 urah ali v dobrih 8 dneh. Po drugi strani pa iskalnik sam najde povezavo med Ljubljano in Ulan Batorjem v Mongoliji.

Skratka, ne obupajte prehitro, če iskalnik povezave ne bo našel takoj, sicer pa se to verjetno ne bo zgodilo prav pogosto. Vse druge naloge, ki smo mu jih zadali, je namreč opravil brez težav. Ko nas je, recimo, zanimalo, kako bi z vlakom prišli iz Mosta na Soči do škotskega Invernessa, smo v nekaj trenutkih izvedeli, da bi morali osemkrat prestopiti, na cilj pa bi se pripeljali po približno 30 urah. Na žalost podatkov o cenah, razen za cilje v Nemčiji, tu ni, zato bi bilo treba še kar precej raziskovalnega dela, če bi želeli ugotoviti, ali je na Škotsko ceneje potovati prek Benetk in Lilla ali prek Münchna in Pariza.

In ko smo že ravno pri vlakih, omenimo še dve spletni strani. Slovenske železnice, z domačim voznim redom, a brez cen, da o spletnem nakupu kart niti ne govorimo, najdemo na naslovu www.slo-zeleznice.si. Koristnejši utegne biti obisk spletne strani Eurostara (www.eurostar.com), hitrega vlaka med Londonom in Parizom, predvsem zato, ker je karte mogoče rezervirati in kupiti v spletu, za nakup pa veljajo podobna pravila kakor pri poceni letalskih družbah - cene za posamezne dni in ure se precej razlikujejo, dodatno pa boste prihranili, če boste karto rezervirali dovolj zgodaj. Mimogrede, letalska karta od Londona do Pariza je pri EasyJetu cenejša kakor vozovnica za vlak, je pa zato vožnja z vlakom udobnejša in če prištejemo še čas, ki ga zapravimo na letališču, tudi hitrejša.

Na spletni strani nemških železnic si lahko ogledate, kako bi bilo videti potovanje iz Mosta na Soči v Inverness.

Karto za hitri vlak iz Pariza v London lahko kupite v spletu.

Novosti pri Googlu

Skoraj ne mine mesec, da ne bi poročali o novosti, ki so jo zakuhali pri Googlu. V prejšnji številki smo, recimo, pisali o Googlovi e-pošti (www.gmail.com), kjer uporabnikom ponujajo kar enogigabajten e-poštni predalček, in to brezplačno (mimogrede, 1 GB prostora na disku dandanes stane, pri cenah, ki jih lahko doseže velikan, kakršen je Google, morda 100 tolarjev).

Poslovni svet te dni sicer nestrpno pričakuje Googlov vstop na ameriško borzo, kjer naj bi prodali za 2,7 milijarde dolarjev delnic, nas pa tokrat bolj kakor posli zanimajo druge novosti in nekatere med njimi si lahko ogledate v Googlovem tehnološkem parku na naslovu labs.google.com. Tu so zbrani različni Googlovi projekti, ki še niso ali morda sploh nikoli ne bodo zreli za zaresen zagon.

Preizkusite lahko na primer osebni Google, ki iskanje prilagodi vašim navadam in željam. Najprej morate izpolniti svoj profil, potem pa bo vam prilagojeni Google v skladu z njim razvrščal zadetke in torej spletne strani, ki ustrezajo vašemu profilu, uvrščal više, kakor jih razvršča "običajni" Google.

Zanimivo utegne biti tudi obveščanje o novih spletnih straneh. Google vas bo v tem primeru po e-pošti obvestil, če se bo na njegovem seznamu spletnih strani (na katerem jih je, mimogrede, že več kakor 4 milijarde) znašla nova stran, ki ustreza vašim iskalnim pogojem.

Če ste se naveličali pomagati iskalcem vesoljskih civilizacij SETI, lahko namestite Google Compute in prosti čas svojega računalnika podarite raziskovalcem s Stanfordske univerze, ki se ukvarjajo z zgradbo beljakovin.

Ali pa preizkusite Google Sets - vpišete od dve do pet stvari in Google bo dodal še druge, ki se tako ali drugače skladajo s tistimi, ki ste jih vpisali. Na prvi pogled precej nenavadno, a bo vseeno utegnilo biti včasih celo koristno. Če na primer vpišete Lagavulin, Talisker in Oban, bo Google na seznam dodal še dobrih 40 drugih škotskih viskijev in med njimi boste morda zagledali tistega, ki se ga nikakor ne morete spomniti. Ali pa, recimo, vpišete Odin in Thor, Google pa bo poskrbel, da se bodo na seznamu znašla še druga nordijska božanstva.

Google Sets išče, bolj ali manj uspešno, sorodne stvari in pojme.

Web Alerts vas po e-pošti opozarja na nove spletne strani.