uredi› krajšaj› T:556 M:1009 Z: [×]

Teden dni sem novice spremljal le na Tiktoku…

Med svojim posvetitvenim skokom v Tiktok leta 2019 sem si želel telefon vreči v ognjenik. Razlog ni bil to, kar sem videl, saj mi je ugajalo. V nekaj urah drsanja in dajanja srčkov je Tiktok bolje vedel, kaj se mojih 40 let starim možganom zdi zabavno, kot nekaj prijateljev, ki me poznajo že leta. Algoritem je bil srhljivo natančen, jaz pa ga nisem želel nagraditi s časom in pozornostjo. Znebiti sem se ga moral.

Joe Berkowitz, Fast Company

Ko sem v poznejših letih spremljal eksplozijo Tiktokove priljubljenosti in uporabnikov, ki se jih je nabralo že na milijarde, me to ni presenetilo. Osupnilo pa me je, koliko oboževalcev te aplikacije zdaj ne uporablja več le za videe z živalmi in nove pesmi Beyonce, temveč tudi za novice. Po podatkih središča Pew Research Center čedalje več odraslih Američanov, ki uporabljajo Tiktok, pravi, da na njem prebere vsaj nekaj novic, od leta 2020 do konca lanskega leta se je ta delež povečal s treh odstotkov na 14. Kot strasten bralec in popoln neuporabnik Tiktoka sem moral izvedeti, kakšne novice pravzaprav dobivajo.

To sem ugotovil tako, da sem teden dni vse novice pobiral izključno na Tiktoku.

Pošteno sem se moral potruditi, da me vse najodmevnejše niso našle po drugi poti. Naročenih publikacij nisem niti odprl, poslušal nisem niti enega podkasta o aktualnih dogodkih in na druga družbena omrežja sem se prijavil, da sem delil le stvari, kot so bile izvrstne testenine, ki sem jih skuhal nekega večera. Vzdržal sem se tudi gledanja kabelske televizije, a kot čedalje več Američanov to počnem že tako in tako.

Ker sem eksperiment omejil na teden dni, nisem imel dovolj časa preveriti, kako bi novice postopno postajale moj prevladujoči opravek na Tiktoku. Na strani za raziskovanje Tiktoka sem izbral družbeni zavihek in začel klikati na vse, kar je vsaj od daleč spominjalo na novice ali komentar. Sledil sem vsem tiktokovcem z novicami, kar sem jih našel – tako profesionalnim poročevalcem, kot je Taylor Lorenz, kot čisto internetnim osebnostim, kot je ImNotaLawyerBut –, skupaj z nekaj računi, ki sem jim sledil. Postal sem pozoren na to, da spremljam objave s celotnega političnega spektra.

Čedalje več odraslih Američanov, ki uporabljajo Tiktok, pravi, da na njem prebere vsaj nekaj novic.

Med prvimi opažanji, ko sem začel viseti na Tiktoku, je bil osupljiv skok pri oglasih na aplikaciji in kako so ti posnemali slog, ton in besednjak posnetkov, ki so se predvajali vmes. (»Pošlji to nekomu očarljivemu,« se je glasilo priporočilo Kelloggovih žitaric.)

Ni trajalo dolgo, pa je bila moja stran preplavljena z raznovrstnimi vsebinami na različne teme. Kmalu sem odkril, da sta na Tiktoku dve osnovni obliki novičarskih vsebin – videoposnetki ali zaslonski posnetki, ki jih uporabniki poberejo iz pravih novičarskih virov, in prispevki ljudi, ki z rahlo mnenjsko obarvano opisujejo ali pojasnjujejo novice. Od fiksne podobe na računu z imenom Russian American Daily sem izvedel, da je umrl ruski opozicijski vodja Aleksej Navalni, brez dodatnih pojasnil. Izvedel sem, da bosta Pedro Pascal in Vanessa Kirby igrala v prihodnji novi različici filma Fantastični štirje; sporočevalec te novice se je pritoževal zaradi njune starostne razlike.

Ob teh dveh oblikah novic sem počasi razbral twitterski učinek, ko slišiš novico in hkrati tudi izveš, kaj ljudje mislijo o tem.

Pri prvi obliki – preprostem posredovanju medijskih novic – me je motilo, da je pogosto težko razbrati, kako stare so. Videl sem odlomek Abby Phillips s CNN, ki je stiskala floridskega člana predstavniškega doma Matta Gaetza o morebitni ustavni obtožbi predsednika Joeja Bidna. Nisem bil prepričan, ali se je to zgodilo pred tednom dni ali petimi meseci (pozneje sem ugotovil, da pred petimi meseci). Nisem vedel, kaj naj si mislim o stališčih senatorja Bernieja Sandersa glede Gaze, saj se mi ni niti sanjalo, kako star je posnetek, ki sem ga videl. To sem najhitreje izvedel iz komentarjev, ki imajo časovni žig, pa tudi to ni vedno zanesljivo, saj čas v novičarskem segmentu Tiktoka ne teče v smeri urinih kazalcev, temveč je lasvegaška igralnica brez ure, dneva in noči.

Druga prevladujoča oblika novičarskih vsebin na platformi je pojasnjevalec – običajno to pomeni osebo pred povečano podobo konkretne novice v ozadju. Nekatere teh novic so milostno opremljene z datumom, kar je v veliko pomoč. (Tiktok stran revije Fast Company pogosto uporablja ta format, pri katerem je datum jasno viden nad naslovom.) Priljubljeni tiktokarski novičarji takoj preidejo na glavni poudarek in zdi se mi, da komentarje prirejajo z mislijo na svoje občinstvo brez omembe vredne zmožnosti koncentracije in ohranjanja pozornosti.

Številni drugi posnetki pa so napihnjeni ter štorasti in samo še poudarjajo, zakaj je takšno konzumiranje novic problematično. V nasprotju s kratkim člankom ali kratko objavo na platformi X dolgočasne objave na Tiktoku ne moreš premakniti naprej, da bi takoj izvedel bistvo.

Kmalu sem opazil tudi protislovja v najpomembnejših novicah iz različnih virov o omembe vrednih posnetkih, zato je bilo težko razbrati, kaj se je v resnici zgodilo. Zabavno je bilo slišati še drugo plat Trumpove predstavitve zlatih športnih copatov z zastavo na Sneakerconu, saj ne potrebujem niti trapastih liberalnih šal niti klečeplaznih pohval, da si ustvarim svoje mnenje. (Copati so grozni in cena 400 dolarjev je absurdna.)

Pri zgodbah z dvomljivejšim izidom, kot je ta, ali je državna tožilka v Georgii v postopku proti Trumpu naredila napako, pa komentarji niso bili najmanj v pomoč. Neki udeleženec je rekel, da so Willisovo izločili iz postopka, drugi pa je pozdravil njene 'epohalne replike', pa sta oba govorila o istem posnetku.

Čas v novičarskem segmentu Tiktoka ne teče v smeri urinih kazalcev, temveč je lasvegaška igralnica brez ure, dneva in noči.

Zanimivo je, da se na Tiktoku pojavljajo tudi posnetki s Fox News in MSNBC, na katerih voditelji oddaje govorijo o tem zaslišanju, in to sploh ne bolj poglobljeno.

Proti koncu eksperimenta sem že obupano hlepel po preprostih, zanesljivih podatkih iz preverljivih virov. V tistem tednu me je nekaj sodelujočih usmerilo do zgodb, ki jih drugače ne bi videl, drugi so mi bili prijazno pripravljeni posredovati svoje izkušnje kot nekakšen kontekst – mnogi so si seveda prizadevali za čim večjo opaznost z bombastično retoriko in novimi zornimi koti.

Tako kot vse druge družbene platforme ima tudi Tiktok oprijemljive težave z napačnimi informacijami. Ali grozi napad na ameriška tla in bo to pripeljalo do tretje svetovne vojne? Je sodnik vzel pet milijonov dolarjev podkupnine in obsodil Trumpa? Nekateri na Tiktoku pritrjujejo. Vsak lahko projicira svojo podobo pred posnetkom članka in o vsebini pove, karkoli želi, gledalci pa morajo presoditi, ali si gladko izmišljuje.

Ko je minil ta teden, sem se željno vrgel na vse svoje običajne novičarske vire in podkaste, da bi videl, kaj sem zamudil. No, veliko manj, kot sem si predstavljal. Velika Britanija in Japonska sta zdrsnili v recesijo, Nike in Cisco in vrsta drugih podjetij so odpustili na stotine zaposlenih, OpenAI pa je prikazal svoj srhljivi model umetne inteligence za pretvarjanje besedila v video z imenom Sora. Zamudil sem veliko podrobnosti o dogajanju v Gazi in obtožbo Alexandra Smirnova, ker je FBI posredoval lažne informacije o Bidnovih, a na splošno se ni zgodilo veliko novega.

Proti koncu eksperimenta sem že obupano hlepel po preprostih, zanesljivih podatkih iz preverljivih virov.

Čeprav se mi je predstava o Tiktoku kot viru novic le teden dni prej zdela nemogoča, lahko vsak z zdravo medijsko pismenostjo svojo novičarsko dieto brez pomislekov dopolni s Tiktokom. Resda to ni učinkovit način za pridobivanje nekaterih informacij – dobesedno sem o tem, kaj se je dogajalo na zaslišanju Fani Willis, v enem stavku na Semaforju izvedel več kot prej ves teden –, a upam, da ni veliko ljudi, ki se pri novicah zanašajo le na Tiktok.

Po koncu nenavadnega poskusa sem na Tiktokove novice resda začel gledati z večjo naklonjenostjo, a mi nekaj vendarle ni dalo miru. Ne govorim le o zvočnih signalih, ki jih ne moreš pregnati iz glave, temveč o tem, kako so številni komentatorji svoje videe začeli s povedmi, ki so si jih izposodili naravnost iz večernih pogovornih oddaj, denimo »Ste že slišali?«, »Da ne bo dvoma …«. Vztrajni poskusi, da bi ohranili gledalčevo pozornost do konca posnetka, so posledica obupanih gledalcev, ki poskušajo ostati na tekočem s tem, kar po njihovi oceni tisti trenutek 'konzumirajo' tudi vsi drugi uporabniki.

Čim več sem tuhtal o tem, tem bolj mi je postajalo jasno, da se novice na Tiktoku prepogosto zdijo kot vse na tej platformi, sploh ljudje in blagovne znamke, ki želijo nekaj prodati. »Verjetno povsod po Tiktoku poslušate o koristih magnezija.« Podobno, kot sem bil vzhičen, ker sem bil vključen v nastajanje mema iz serije Glee v realnem času, sem se čutil pripravljenega posrkati vse sočne drobce informacij, ki jih je Tiktok razkrival z največjo vnemo. Podobno kot sam algoritem tudi ustvarjalci postrežejo le s tistim, na kar se odzivajo gledalci, in to na način, s katerim bodo najverjetneje izzvali odziv. Kar se tiče novic, se očitno najbolj vneto odzivamo na obet, da bomo ugotovili tisto, za kar mislimo, da vsi drugi že vedo.

Copyright Fast Company, Mansueto Ventures. Distribucija Tribune Content Agency.