uredi› krajšaj› T:139 M:283 Z: [×]

Sredi preobrata

Pogovor s šefom Microsofta, Satyom Nadellom, o umetni inteligenci in inteligentnih oblakih. Napoveduje, da bo umetna inteligenca naznanila novi tehnološki vek.

VPR: Gospod Nadella, ko se pogovarjamo o prihodnosti, se vedno omenjata Google in Facebook, skoraj nihče pa ne omeni Microsofta. Odkar ste pred dvema letoma in pol zasedli položaj predsednika upravnega odbora, obljubljate, da boste iz koncerna spet napravili svetovnega tehnološkega prvaka. Kako naj bi vam to uspelo?

Tako, da nas takšne površne ocene sploh ne bodo zanimale. Ne gre nam za to, da bi mi sami izpadli čim bolj frajerski, temveč da bi naši partnerji izpadli čim bolje. Čemu bi z veliko truda in denarja razvijali umetno inteligenco, da bi jo potem uporabljali samo za učinkovitejše prenašanje novic? Ne, mi želimo razvijati izdelke, ki bodo našim strankam pomagali ustvarjati trajne vrednote.

VPR: To morate natančneje pojasniti. Kako naj bi bili drugi zaradi vas videti boljši?

Nemškim podjetjem bi na primer zagotavljali platformo, s katero bo industrija prešla na višjo raven. Liebherr z nami razvija hladilnike, ki s senzorji zaznavajo vsebino in jo javljajo. Družbi ThyssenKrupp pomagamo pri inteligentnih dvigalih. Za nekega nemškega izdelovalca kavnih avtomatov razvijamo sistem pomnjenja obrazov: aparat bo prepoznal uporabnika in mu skuhal ustrezno kavo ter si jo zapomnil.

VPR: Vse to je bolj malo povezano s staro Microsoftovo misijo, da bo na vsako pisalno mizo na svetu postavil osebni računalnik. Kaj bo Microsoft pomenil v prihodnosti?

O tem smo veliko razmišljali in se nato spomnili dejanskega osrednjega vodila podjetja: podpreti vsakega človeka in organizacijo, da lahko doseže več. To je misija, ne cilj, ki jo lahko nekoč uspešno opravimo.

VPR: e pa tudi zelo ohlapen opis in lahko pomeni marsikaj. Ste lahko konkretnejši?

Microsoft razvija platformo, katere tehnologija drugim podjetjem omogoča, da razvijejo nekaj novega. Podjetjem pomagamo obvladovati ta zapleteni svet. Vzpostavljamo na primer poseben oblak za Nemčijo.

VPR: Toda nima samo Microsoft te vizije, da bi oblak postal osrednje stičišče za vse poslovne postopke v podjetju in za skladiščenje vseh digitalnih podatkov, da jih je mogoče prek spleta kjerkoli spet priklicati. A čemu bi vam podjetja zaupala vse svoje podatke?

Zaupanje je nova svetovna valuta, tega se dobro zavedamo. Zato smo kot edini ponudnik oblakov vzpostavili posebna podatkovna središča v Nemčiji. Poleg tega smo za upravljavca teh središč izbrali Deutsche Telekom, da je vse v celoti pod nemško pravno ureditvijo. Visoki nemški standardi za varovanje in varnost podatkov so potem zanimivi tudi za stranke z drugih območij, kot sta Afrika in Bližnji vzhod.

VPR: Meje naj v digitalnem svetu ne bi več igrale vloge. Se to spreminja?

Ne moremo mimo tega, da ne bi vnovič razmislili o intelektualni lastnini in mejah. Obstaja legitimna potreba po digitalni suverenosti. Če se podjetja širijo po vsem svetu, morajo natančno vedeti, kako je z varnostjo in pravnim statusom njihovih podatkov.

VPR: Takšne težave so še toliko bolj pereče, čim bolj se nam približuje svet vseprisotnih računalnikov, kot ga pričakujejo številni tehnološki koncerni: senzorji bodo v vseh aparatih, človek bo v vseh življenjskih situacijah in povsod obdan z inteligentno tehnologijo. To, kar je bilo dolgo le vizija, se očitno hitro spreminja v resničnost.

Drži. Že v nekaj letih bo predstava o lastnem mobilniku morda preživeta, ker bodo vse okrog nas računalniki. Zato se mi zdi tehnologija oblaka osrednjega pomena: potrebujemo ogrodje, da se bomo lahko premikali po tem svetu. Ko se pogovarjam s strankami, ravno tudi z nemškimi podjetji, hočejo vedno več podatkov, vedno večjo omreženost, naj bo v tovarni ali avtomobilu. Takšnemu razvoju ne vidim konca in računalniška tehnologija bo čedalje opaznejši sestavni del našega življenja.

VPR: Hitrost tega razvoja ne samo narašča, temveč so tudi tehnološki skoki večji. Smo se znašli pred podobnim preobratom kot na začetku internetnega obdobja?

Smo že sredi preobrata. Preteklih deset je bilo v znamenju interneta za zasebne uporabnike …

VPR: … internetne trgovine, pametnih telefonov, družbenih omrežij …

Točno. A zdaj tehnološki preobrat prodira v samo osrčje gospodarstva, v industrijo in proizvodnjo, kmetijstvo, avtomobilsko industrijo, v vse, kar je povezano z zdravjem. To je pomemben trenutek, začenja se naslednja stopnja četrte industrijske revolucije.

VPR:  V ospredju te naslednje faze je, kot kaže, umetna inteligenca: stroji, ki se sami učijo novih opravil, programska oprema, ki postaja pametnejša, algoritmi, ki prečesavajo in analizirajo velikanske količine podatkov. Gre predvsem za novo dobo strojne inteligence?

Umetna inteligenca je nedvomno osrednjega pomena in ima vlogo pri vsem, kar počnemo. Postala bo vsenavzoča, da bi bila v pomoč ljudem. Stavimo na različne stebre: Azure, naš inteligentni oblak, je prvi superračunalnik. Digitalni asistenti pomagajo pri delovnih postopkih, sistemi za prepoznavanje govora in roboti so gradniki številnih sistemov. Najpomembneje pa je, da bo s to tehnologijo lahko delalo vsako podjetje in vsak programer.

VPR:  Poznavanje in dostopnost ne smeta biti rezervirana le za strokovnjake?

Da, umetno inteligenco želimo demokratizirati. Nenazadnje se z njo ne ubadamo tako intenzivno zato, da bi računalniki človeka premagali v igri. Z umetno inteligenco se trudimo, da bi ustvarili orodje, s katerim bo lahko delalo čim več ljudi in skušalo z njo rešiti pereče težave v gospodarstvu in družbi.

VPR:  Če se bo to videnje uresničilo in nas bodo povsod obdajali učljivi aparati in pametna programska oprema, tako doma kot v podjetju, bi to lahko temeljito spremenilo naše življenje in delo. Se po vašem mnenju res približuje tak zgodovinsko pomemben trenutek?

Demokratizacija znanja se je začela z Gutenbergom. Pred njim je bilo v Evropi okrog 30.000 knjig, pol stoletja pozneje pa že okoli dvanajst milijonov. Ves znanstveni napredek je izhajal iz tistega trenutka, ker je demokratiziral pridobivanje znanja. Internet je bil naslednji veliki korak in je ta proces še pospešil. Zdaj smo zasuti z eksplozijo podatkov. Raziskave raka zavira predvsem to, da obsežne množine rezultatov preiskav ne zmoremo povezati v celoto. Zmožnost urediti nepregledne množine podatkov, jih uporabljati in razumeti, v tem se skriva pomen umetne inteligence.

VPR:  To pomeni, da smo na poti v prihodnost, v kateri bo stroj odločal, kaj je najustreznejši podatek zame. Ne zdi se preveč mamljivo.

Ne. Toda na koncu vedno odloča človek. A saj smo vso zgodovino vedno uporabljali orodje, da smo napredovali. Na umetno inteligenco moramo gledati kot na sodobno kladivo. To pa še ne pomeni, da je vse drugo žebelj.

VPR:  Ta povsem digitalizirani svet je za marsikoga še vedno uganka, mnogim zbuja tudi strah. Bi morala tehnološka podjetja prevzeti večjo odgovornost in končno sprožiti tudi družbeno razpravo o tem, kakšna naj bi bila ta prihodnost?

Nedvomno, o tem sem prepričan. Veliko več bi morali razpravljati. Ne moremo preprosto reči: hej, nič ne moremo ukreniti glede tega, kar počne umetna inteligenca, to so le algoritmi, ki nastanejo iz podatkov. Sprejemamo odločitve, ki pripeljejo do teh algoritmov, torej moramo prevzeti tudi odgovornost. Kdor razvija tehnologijo, določa tudi njeno zasnovo, njena načela.

VPR:  In za kakšna načela se zavzema Microsoft?

Človek je na prvem mestu, čeprav je umetna inteligenca navzoča vsepovsod. Gre nam za dopolnjevanje človekovih sposobnosti, ne za to, da bi jih nadomestili. Naše izhodišče je človek z napravo, ne človek proti napravi.

VPR:  Kljub temu srednjeročno grozi temeljni konflikt med človekom in strojem. Številni ekonomisti opozarjajo pred občutno strukturno brezposelnostjo, ker bodo vedno več delovnih mest prevzeli stroji in programska oprema.

Ta tema me seveda močno zaposluje. A najprej je treba povedati, da je v vsaki industrijski revoluciji prišlo do strukturne brezposelnosti. Vprašanje je zato, kaj bomo ukrenili proti temu.

VPR:  Ravno to bi radi izvedeli od vas.

Najprej moramo nujno poskrbeti za nadaljnje izobraževanje mladih in delojemalcev, ki jih je prizadela digitalizacija. Potrebujejo dodatna znanja. Tokratna revolucija se bo od prejšnjih razlikovala po hitrosti, s katero se bodo odvijale spremembe: to se bo zgodilo v eni generaciji. Lahko bi rekli, da so strukturne spremembe, ki potekajo zdaj, preskočile nekaj generacij in se nato zgrnile nad nas v zgoščeni obliki.

Pogovoru se je pozneje pridružil še Brad Smith, vodja pravne službe in predsednik Microsofta. Smith je pristojen za Microsoftove stike z oblastmi in ima pomembno vlogo pri oblikovanju politične linije koncerna. Po pogovoru s Spieglovimi novinarji sta Smith in Nadella obiskala še kanclerko Angelo Merkel.

Smith: Vprašanje, ali se bomo v prihodnosti ukvarjali s strukturno brezposelnostjo, pravzaprav slišimo le v Nemčiji. Saj vendar že živimo v času precejšnjih strukturnih težav na trgu z delovno silo. V Španiji je brez dela več kot 40 odstotkov mladih. V ZDA se je po letu 1989 število delovnih mest za absolvente univerz več kot podvojilo, zato pa je 7,3 milijona manj delovnih mest za ljudi, ki imajo dokončano največ srednjo šolo. V industrijsko razvitih državah bo zato treba brez nadaljnjega pomagati ljudem, da se bodo dodatno usposobili in tako dobili delo. Ne pa odpirati delovnih mest, za katera zadostuje slabša usposobljenost.

VPR:  Tudi mnogi dobro izobraženi ljudje se počutijo odrinjeni zaradi tehnologizacije sveta. Napredujemo prehitro, bi morali zmanjšati hitrost?

Smith: Hitrost je velika, drži. Zlasti če pogledamo takšne napovedi, da bo do leta 2020 z internetom verjetno povezanih 50 milijard naprav. V tem primeru bi lahko marsikdo dobil občutek, da od vsega tega razvoja nima nič. Zato moramo poiskati vzorce: na podeželskih območjih, na primer, so ljudje manj povezani. In tam je tudi brezposelnost večja.

VPR:  K razmahu desničarskega populizma v številnih državah so precej prispevali prav ljudje, ki se počutijo odrinjene in preobremenjene. Je digitalizacija sokriva za takšne spremembe?

Smith: Strahovi, ki so prišli na dan med ameriškim predvolilnim bojem in na britanskem referendumu o izstopu države iz EU, na primer, zrcalijo tudi gospodarsko realnost. Ti ljudje razumejo, da njihov del gospodarstva nima toliko koristi od razvoja kot gospodarstvo na sploh. Teh strahov ne smemo ignorirati. Vendar rešitve zanje ne more poiskati sama tehnološka industrija, to je naloga držav in družbe.

VPR:  Zdi se, da je prav ta preplet globalizacije in digitalizacije kriv za tako hitro spreminjanje sveta in negotovost ljudi. Tudi sami vidite to povezavo?

Smith: To je zelo zapleteno področje. Svetovna trgovina pripomore k rasti, ne pa tudi k temu, da bi povsod vladala enaka stopnja blaginje. V tehnološki panogi se sprašujemo, kako lahko najučinkoviteje pripomoremo k rasti gospodarstva, kako je mogoče izboljšati konkurenčnost, sploh v državah, kot je Nemčija, in vprašati se moramo, kdo nima koristi od tega in zakaj.

VPR:  Gospod Nadella, pospešiti si želite digitalno preobrazbo, dati svoj pečat četrti industrijski revoluciji in obenem prenoviti koncern s 114.000 sodelavci. Kako ste sestavili vodilno ekipo, na kaj ste osredotočeni?

Od vsega začetka se sprašujemo, kaj je pravzaprav smisel upravljanja koncerna. Naš odgovor je bil: preglednost, jasna naravnanost in zavzetost. Torej, kaj hočemo doseči? Smo zastavili pravilno, da nam bo uspelo? Smo se tega tudi zavzeto lotili? V ta namen se naša vodstvena ekipa med drugim en petek v mesecu zbere za osem ur. Moja splošna strategija pri tem je, da več poslušam in manj govorim, nato pa sprejmem nedvoumne odločitve.

VPR:  Potem ko je Microsoft prespal najprej internet in nato še revolucijo pametnih telefonov, zdaj koncern ženete v številne nove smeri in ste inženirjem na primer naročili, naj zasnujejo holografska podatkovna očala. Zakaj je bil Microsoft pred vašim prihodom tako dolgo na napačni poti?

Microsoft je star 41 let. V 41 letih človek naredi veliko napak in pri teh letih gotovo vsak človek tudi marsikaj obžaluje. A to, da si živ in pri 41 letih še vedno pomemben, pomeni tudi, da si nekaj kljub vsemu moral delati prav. Hočem, da smo navzoči in da nas ne žene zavist do drugih. Hočem, da nas žene naprej naše poslanstvo.

VPR:  Kljub temu je jasno, da je bil Microsoft dolgo časa prepočasen in preveč birokratski. Kako takšno velikansko ladjo z nekaj sto oddelki in 85 milijardami dolarjev prometa povleči v drugo smer in obenem povečati hitrost?

Verjemite, da to vprašanje zaposluje tudi mene. Recimo takole: ko je nekdo uspešen, hitro postane vseveden.

Predvsem, če gre že od začetka vse kot po maslu in se zdi uspeh nekaj samoumevnega. Moj oče je vedno govoril: prehiter uspeh je nekaj najslabšega, kar se ti lahko zgodi. A iz tega se lahko kaj naučimo. Stavim na to, da se bomo iz vsevednežev preobrazili v vedoželjneže. V otroški psihologiji temu rečejo dinamičen model samopodobe. Raziskave kažejo, da so najuspešnejši tisti otroci, ki se vedno kaj novega naučijo in s tem prehitijo tudi vrstnike, ki so na začetku vedeli več, oziroma so imeli boljše izhodišče. Naše vodstvo mora biti s svojo naravnanostjo za nenehno učenje zgled drugim, da se bodo tega nalezli vsi zaposleni.

VPR:  Kdaj ste se nazadnje naučili kaj novega?

Ravno danes zjutraj mi je eden od kolegov iz nemškega Microsofta pojasnil, da svoje tehnologije v oblaku tukaj v Nemčiji ne predstavljamo ustrezno in da moramo stranke in partnerje nagovoriti drugače. Kot direktor moram v takšnih trenutkih dokazati, da se lahko naučim česa novega. Velike spremembe se doseže s številnimi malimi dejanji.

VPR:  Gospod Nadella, zahvaljujemo se vam za pogovor.

Copyright, Der Spiegel

Tokratna revolucija se bo od prejšnjih razlikovala po hitrosti, s katero se bodo odvijale spremembe: to se bo zgodilo v eni generaciji.

Microsoft je star 41 let. V 41 letih človek naredi veliko napak in pri teh letih gotovo vsak človek tudi marsikaj obžaluje.