uredi› krajšaj› T:157 M:395 Z: [×]

Pregled pri umetni inteligenci namesto zdravniku

Nov val govorečih robotov nadomešča zdravnike in daje preproste zdravniške nasvete. Pa so stroji res tako dobri kot zdravniki iz mesa in krvi?

Douglas Heaven, MIT Technology Review

»Trebuh me boli za umret!«

»Kako zoprno,« reče ženski glas. »Bi bili pripravljeni odgovoriti na nekaj vprašanj?«

In tako se začne svetovanje. Kje vas boli? Kako huda je bolečina? Ali popusti in se ponovi? Bolnik mora počakati na premišljeno mnenje. »Zveni kot dispepsija. Dispepsija je strokovni izraz za prebavne motnje.«

Strokovni izraz že, a ga ni izgovoril strokovnjak. Ženski glas je prišel iz Babylona, člana vala novih umetnointeligentnih aplikacij, ki so jih razvili, da bi zdravnike razbremenili nepotrebnega birokratskega dela in obiskov ordinacije, obenem pa skrajšali čas čakanja na medicinski nasvet. Če se ne počutite dobro, se po telefonu pogovorite z umetnointeligentno napravo namesto s svojim zdravnikom.

Izhodišče za aplikacijo je bilo, da bi bilo iskanje nasvetov v zvezi z zdravstveno težavo enako preprosto kot vnašanje simptomov v brskalnik, le da je veliko več koristi. V nasprotju s spletno samodiagnozo te aplikacije uporabnika vodijo skozi triažni postopek na strokovni ravni ambulante – in vam povedo, ali je treba takoj k zdravniku ali pa si lahko pomagate sami s počitkom in analgetikom. Tehnologija temelji na mešanici različnih umetnih inteligenc: obdelavi jezika, da uporabnik lahko opiše svoje simptome z vsakdanjimi besedami, strokovnih sistemih, ki iščejo po obsežnih medicinskih zbirkah podatkov, strojnem učenju, ki naniza povezave med simptomom in opaženim stanjem.

Babylon Health, ponudnik digitalnih zdravstvenih storitev s sedežem v Londonu, svoje veliko sporočilo rad posreduje z velikimi, poudarjenimi črkami: dostopne in poceni zdravstvene storitve želi prenesti vsem ljudem na svetu. In to bi najlažje dosegli, pravi ustanovitelj podjetja Ali Parsa, če ljudem ne bi bilo več treba k zdravniku.

Aplikacija v primeru dvoma vedno priporoči drugo, človeško mnenje. A ker je postavljena med uporabnika in zdravstvenega strokovnjaka, prevzema breme tistih, ki so bili doslej na prvi bojni črti. Ko je Babylon Health začela svetovati v zvezi s samozdravljenjem, se polovica strank podjetja ni naročila za pregled pri zdravniku, saj je ugotovila, da ga ne potrebuje.

Babylon ni edina takšna aplikacija – podobne so Ada, Your.MD in Dr. AI. Toda Babylon je prvi po številu uporabnikov, ker je vključen v britansko javno zdravstveno omrežje. Ponazarja, kako bi takšna tehnologija lahko spremenila zdravstvene storitve in plačevanje zanje. Babylon je lani začel poskusno obdobje v sekundarnih zdravstvenih ustanovah v Londonu, v katerih na klice na številko 111 za nenujna stanja deloma odgovarja umetna inteligenca Babylona. Klicalce najprej vpraša, ali želijo govoriti s človekom ali si prenesti aplikacijo javnega zdravstvenega omrežja NHS Online: 111, ki jo poganja Babylon.

V poskusnem obdobju se je za aplikacijo odločilo okoli 40.000 ljudi. Od januarja do začetka oktobra 2017 je bilo 40 odstotkom uporabnikov aplikacije predlagano samozdravljenje, to je trikrat več od deleža ljudi, ki so govorili z živim človekom. A tako umetna inteligenca kot dežurni na telefonu so enakemu deležu klicalcev (21 odstotkov) svetovali obisk nujne medicinske pomoči.

Babylon je malo pozneje odprl tudi prvo britansko digitalno ambulanto in jo poimenoval GP at Hand (Splošni zdravnik pri roki). Londončani se lahko prijavijo enako, kot bi se v ambulanti izbranega zdravnika, a namesto da bi izbrali uro obiska in si vzeli dopust za pregled, lahko poklepetajo z aplikacijo ali se prek video povezave pogovorijo s splošnim zdravnikom v digitalni ambulanti. Marsikdaj klic ni nujen, človeški zdravnik postane izhod v sili namesto prva izbira.

GP at Hand je zelo priljubljen in že v prvih mesecih se je na storitev prijavilo okoli 50.000 ljudi, med njimi tudi Matt Hancock, britanski minister za zdravje. Babylon se je po zavzetju Velike Britanije razširil tudi v Ruando. Tam se je po podatkih zdravnika in člana ustanovne skupine, Mobasherja Butta, registrirala petina odraslih. Na voljo je tudi v Kanadi, Združenih državah Amerike in Maleziji, načrtuje pa tudi odprtje podružnic na Bližnjem vzhodu in Kitajskem.

Zdravniki so preobremenjeni

Britanski javni zdravstveni sistem brezplačno zdravljenje ponuja že 70 let. Financira se z davki. A je pod velikim pritiskom; pred dvema generacijama je bilo 50 milijonov Britancev in njihova povprečna pričakovana življenjska doba ni bila dosti daljša od 60 let. Danes je na Otoku 66 milijonov prebivalcev in večina jih bo dočakala 80. rojstni dan. To pomeni, da morajo finančni viri, ki jih nikoli ni bilo v izobilju, zadostovati za precej več ljudi in storitev kot nekoč.

Ljudje v Veliki Britaniji v povprečju obiščejo zdravnika šestkrat na leto, to je dvakrat več kot pred desetletjem. Med letoma 2011 in 2015 se je povprečno število bolnikov pri posameznem splošnem zdravniku povečalo za desetino, število stikov z bolniki prek telefona ali osebno pa se je po anketah povečalo za 15,4 odstotka. V raziskavi, ki jo je Britansko združenje zdravnikov naročilo leta 2016, je 84 odstotkov splošnih zdravnikov svojo delovno obremenitev ocenilo za neobvladljivo ali pretirano, to pa je imelo neposreden vpliv na kakovost oskrbe njihovih pacientov.

Tako morajo bolniki pogosto čakati nekaj dni, da pridejo do termina za nenujen obisk zdravnika. Številni gredo zato raje na urgentne oddelke bolnišnic, da je sistem še bolj obremenjen. »Marsikdo misli, da na urgenco hodijo starejši,« je povedal Lee Dentith, direktor in ustanovitelj Now Healthcare Group, zdravstvenotehnološke družbe s sedežem v Manchestru. »A to ne drži, temveč se teden dni čakanja zdi preveč ljudem, starim od 18 do 35 let.«

Število prebivalstva in pričakovana življenjska doba se bosta še povečevala in po nekaterih ocenah bo leta 2040 v Veliki Britaniji več kot 70 milijonov ljudi, vsak četrti pa bo starejši od 65 let. Stara se tudi večina drugih bogatih držav.

Hkrati bo v naslednjih desetletjih več ljudi trpelo za kroničnimi boleznimi, kot so srčne bolezni in diabetes. Boljše metode zdravljenja, na primer raka, pomenijo, da bo še nekaj milijonov več ljudi živelo ali okrevalo po teh boleznih.

Združeno Kraljestvo seveda ni osamljen primer. Naj gre za astronomske stroške, kot na primer v ZDA, ali za pomanjkanje zdravnikov kot v Ruandi, vsi zdravstveni sistemi po svetu so pod pritiskom,« je pojasnil Butt. »Zmogljivosti ni dovolj, ni dovolj denarja.«

Tu potem vskočijo podjetja, kot je Babylon. Govoreči robot lahko igra vlogo vratarja preobremenjenih zdravnikov. Umetna inteligenca jim lahko sprosti še dodaten čas in namesto njih ureja dokumentacijo in recepte, lahko celo nadzoruje nego na domu.

Robot ljudi tudi usmeri k pravemu ponudniku. »Zdravnik ni vedno idealna izbira,« je poudarila Naureen Bhatti, zdravnica iz vzhodnega Londona. »Sestra zna lepše previti rano, farmacevt bolje svetuje glede stalnih zdravil. Karkoli pomaga razbremeniti izrazito preobremenjen sistem in zdravnikom omogoča delati tisto, kar znajo najbolje, je vedno dobrodošlo.«

Umetna inteligenca je včasih pač boljša

Bhattijeva se spominja, kako razburjeni so bili na začetku zdravniki, ko so pacienti začeli prinašati natisnjene liste, ko so sami brskali po spletu. »Le kako si drznejo sami postavljati diagnozo! Mojih šest let študija ne morejo nadoknaditi z eno uro v spletu.« Na to gleda s stališča bolnika: »No, po mojem zdravnik ne more nadoknaditi mojih šest let bolezni z enournim predavanjem na fakulteti.«

Ko se pacient kljub vsemu znajde iz oči v oči z zdravnikom, umetna inteligenca še vedno lahko pomaga tako, da predlaga diagnoze in morebitno zdravljenje. To je koristno, tudi če je zdravnik zelo izkušen, pravi Butt, v revnih državah, kjer dobrih zdravnikov primanjkuje, pa je to pravzaprav ključno.

Umetna inteligenca lahko tudi pomaga pri zgodnjem odkrivanju resnih bolezni. »Večinoma do diagnoze preteče toliko časa, da se težava, ki bi jo lahko odpravili za deset funtov, razmahne v težavo za tisoč funtov,« je pojasnil Parsa. »Čakamo, dokler ne omagamo, šele potem gremo k zdravniku.« Zgodnje odkrivanje bolezni pripomore k nižjim stroškom zdravljenja.

Opisane aplikacije so prišle na trg kot storitve zasebnega zdravstva, zdaj pa jih vključujejo v javne zdravstvene ustanove in zavarovalnice. Uporabniki Ade lahko na primer v pogovor z robotom vključijo tudi svojega izbranega zdravnika iz javnega omrežja, podjetje pa sodeluje z nekaj splošnimi ambulantami, tako da robot klicalce napoti k njim. Aplikacija Now Patient ponuja video posvete z izbranim osebnim zdravnikom, obenem pa deluje tudi kot umetnointeligentni farmacevt. Uporabniki lahko recepte unovčijo prek storitve skupine Now Healthcare Group za dostavo zdravil. To je nekakšen Amazon za zdravila.

»Kako doseči, da bi bilo to delo ljudem zanimivo? Po mojem mnenju se za študij medicine ne odločijo zato, da bi potem svetovali v domači kuhinji. Delati hočejo z bolniki.«

»To je storitev, ki je pacientom všeč, nekaj, česar nekdaj ni bilo, zdaj pa jim je v okviru javnega zdravstvenega omrežja na voljo 24 ur na dan, in to brezplačno,« je o Babylonu povedal Butt. »Najboljše pa je, da ta storitev javnega omrežja ne stane niti prebite pare.«

Umetna inteligenca v teh aplikacijah bo postajala vse pametnejša, pa ne le to, postopno bo bolje spoznavala svoje uporabnike. »Vgrajujemo možnost, da pacienti sami skrbijo za zdravje, ko so bolni, a tudi, ko so zdravi,« je poudaril Butt. Aplikacije bodo postale stalne spremljevalke milijonov, nam svetovale in nam pomagale krmariti med vsakdanjimi odločitvami, povezanimi z zdravjem.

Smrt zaradi robota?

Vsi niso zadovoljni s takimi spremembami. Za začetek so tu pomisleki glede varnosti. Parsa to, kar Babylon počne z uporabnikovimi zdravstvenimi podatki, primerja s tem, kar Facebook počne z njegovimi družabnimi dejavnostmi: zbira podatke, vzpostavlja povezave, črpa iz tega, kar ve o uporabniku, da ga spodbudi k ukrepanju. Predlog za novo prijateljstvo, četudi je slab, ne more ubiti nikogar, v zdravstveni aplikaciji pa je na kocki veliko več.

Kot pravijo v Babylonu, je njihov govoreči robot zmožen bolezni prepoznati enako učinkovito kot zdravniki, njegovi nasveti glede zdravljenja pa so varnejši. V raziskavi, ki so jo lani objavili v spletu, soavtorji pa so raziskovalci iz državnega kolegija v Londonu, s stanfordske univerze in Severnovzhodne zdravstvene skupine, je Babylon vso svojo umetno inteligenco izpostavil različici zaključnega izpita na Kraljevem kolegiju splošnih zdravnikov, ki ga morajo opraviti britanski zdravniki, če želijo delati brez nadzora. Babylonova umetna inteligenca je doseglo 81 odstotkov točk oziroma devet odstotkov več od povprečne ocene britanskih študentov medicine.

V Kraljevem kolegiju so se nemudoma distancirali od navdušenja nad Babylonom. »Tehnologija za pomoč zdravnikom pri zagotavljanju najboljše mogoče oskrbe bolnikov ima fantastičen potencial, a na koncu koncev so računalniki samo računalniki, zdravniki pa visoko usposobljeni strokovnjaki; to je neprimerljivo in prvi sicer lahko pomagajo drugim, ne morejo pa jih nadomestiti,« je povedal podpredsednik Martin Marshall v izjavi. »Ni aplikacije in algoritma, ki bi zmogel, kar zmore splošni zdravnik.«

Drugi imajo veliko resnejše obtožbe, ki namigujejo, da se je Babylon preveč osredotočil na fizično in cenovno dostopnost storitve v škodo bolnikove varnosti. Neki uporabnik Twitterja z vzdevkom DrMurphy11 (je svetovalec javnega omrežja in povedal mi je, da mora zaradi podjetniške kulture v državi ostati anonimen) je skoval oznako #DeathByChatbot, smrt zaradi robota. DrMurphy11 na posnetkih, kjer ponazarja interakcijo z aplikacijo, ugotovi, da je Babylonova umetna inteligenca zgrešila vse očitne diagnoze in ji ni uspelo postaviti pravih vprašanj. »Nimam pomislekov glede zdravstvene tehnologije in umetne inteligence na splošno,« je poudaril. »Noben zdravnik ne želi delati napak, in vsak sistem, ki premaga tveganje, da bi kdo trpel škodo zaradi človeške napake, je dobrodošel.« Skrbi pa ga, da podjetja zavajajo zdravnike in javnost s trženjskimi trditvami, ki daleč pretirano opevajo trenutno tehnologijo.

Babylon je bil kritik deležen tudi v Ruandi, kjer se njegova storitev imenuje Babyl, saj ni upošteval tamkajšnje epidemiologije. Ruandski minister za zdravje je v intervjuju za britanski BBC dejal, da aplikacija Babyl ne zajema vprašanj v zvezi z malarijo, denimo (v Babylonu temu oporekajo).

Kakorkoli že, Babylon morda res ni tako dober kot pravi zdravnik (in takšne aplikacije iz previdnosti vedno priporočajo obisk pravega zdravnika, če so v dvomu), a če bi preveč mislili na varnost, bi zgrešili namen. »Hoteli smo poustvariti isti pragmatični pristop kot klinični zdravnik,« je pojasnil Butt. »Če bi storitev razvijala ekipa nekliničnih strokovnjakov, bi si morda prizadevali za nekaj, kar bi bilo stoodstotno varno, a bi to hkrati pomenilo, da bi vse poslali v bolnico, tega pa pravi zdravnik ali sestra ne bi nikoli storila.«

Drugi pomislek je, da bi digitalne posvetovalne storitve povzročile nastanek dvotirnega zdravstvenega sistema. Splošni zdravnik iz digitalne ambulante GP at Hand bi ljudem z resnimi zdravstvenimi težavami verjetno svetoval, naj dvakrat premislijo, preden se prijavijo v ambulanti, ki večinoma ponuja le dostop do zdravnika na daljavo. To se na prvi pogled zdi pošteno in razumno, a je pripomoglo k obtožbam, da GP at Hand s tem pravzaprav vabi mlajše bolnike z manj zapletenimi – in cenejšimi – zdravstvenimi potrebami. Ker britanski splošni zdravniki iz javne blagajne dobijo določen znesek za vsakega bolnika, bi takšna selekcija med bolniki pomenila, da bi preostali zdravstveni sistem moral delovati z manj denarja.

In za nekatere splošne zdravnike to ni sprejemljivo. »Sprejmemo vse paciente,« je zagotovila Bhattijeva. A Oliver Michelson, tiskovni predstavnik javnega omrežja, poudarja, da je GP at Hand dolžan opozoriti morebitne stranke in da realistično gledano ne more sprejeti kateregakoli pacienta. »Ljudem ne odklanjajo dostopa, temveč samo poudarjajo, da predvsem digitalna storitev ni idealna izbira, če mora nekdo redno hoditi k zdravniku,« je pojasnil.

In Butt ponavlja, da nikogar ne odklanjajo. »Storitev je na voljo vsem,« je povedal, le da za nekatere ljudi ni primerna, na primer za ljudi s hudimi učnimi težavami ali slabim vidom, ker bi težko uporabljali aplikacijo.

Ljudje še vedno pridejo prav

Za Bhattijevo je lokalni zdravnik, ki pozna bolnika, ključni del zdravstvenega sistema. »Osebni stiki z zdravnikom rešujejo življenja,« je izjavila. »Zdravnik lahko marsikaj opazi zaradi kontinuitete.«

Toda niti ona ne vidi možnosti, da bi govoreči roboti v celoti izrinili človeške zdravnike. »Oskrba ne pomeni le postaviti diagnozo in predpisati zdravila,« je dodala. »Zdravnik bo znal presoditi, ali bo njegov pacient sposoben prenesti predlagano kemoterapijo, ker ve, da mu bodo v napornih mesecih ponudili podporo družinski člani. Trenutno ni programske opreme, ki bi bila zmožna takšne presoje.«

Copyright Technology Review, distribucija Tribune Content Agency.