uredi› krajšaj› T:137 M:346 Z: [×]

Od DOSa do oblaka

Računalniški velikan, ki mu od leta 2014 načeluje Satya Nadella, namerava dosedanji način poslovanja zaobrniti na glavo in se tako obdržati na trgu.

Na tehnološkem področju se služi denar tako, da postaviš standarde, ki se jih drugi morajo držati,« mi je poleti 1990 zaupal mladi Bill Gates. In to je res delovalo. Microsoft je leta obvladoval več kot 90-odstotni tržni delež v več kategorijah programske opreme za osebne računalnike.

Osebni računalnik IBM je resda postavil merila za strojno opremo, a je dobavo operacijskega sistema zaupal Microsoftu in mu v naglici ali podjetniškem napadu nepremišljenosti dovolil, da svojo programsko opremo prodaja tudi drugim izdelovalcem računalnikov. Prvi mikroračunalniki brez Microsoftove različice programskega jezika basic niso zmogli ničesar. Družba je razvijala operacijske sisteme (najprej MS-DOS, nato Okna), da so sploh lahko nastali osebni računalniki. Prodajala je programe za urejanje besedil in tabel, ki so jih ljudje potrebovali, da so lahko delali z računalnikom, in te aplikacije povezala v en izdelek, tako imenovani Office, ki je uničil druge ponudnike programske opreme za osebne računalnike. Kadar se je od kod vzel morebitni tekmec, je Microsoft posnel funkcije njegovih izdelkov in jih vtaknil v svoj operacijski sistem ali Office. Celo ko sta pravosodno ministrstvo in zvezna komisija za trgovino presodila, da Microsoft ne igra pošteno, se je mogočnežu uspelo dogovoriti z oblastmi in še naprej nepošteno tekmovati. Microsoft se je s standardi, ki so bili dovolj dobri in poceni, približal svojemu cilju, da bo postavil računalnik na vse pisalne mize in v vsak dom. Nekaj časa je bil podjetje z največjo vrednostjo na svetu.

Danes je po vrednosti še vedno na tretjem ali četrtem mestu. A Gates se je že davno umaknil iz vsakdana podjetja, odšel je tudi njegov naslednik, Steve Ballmer. Igrala sta po istih pravilih, le igrišče se je spremenilo, saj je prodaja osebnih računalnikov upadla s prihodom pametnih telefonov in tablic. Microsoftova Okna še vedno poganjajo 90 odstotkov osebnih računalnikov, a čez deset let Oken ne bomo več potrebovali, ker bomo uporabljali mobilne naprave, ki v oblaku poganjajo velik del programov in shranjujejo podatke. Letos javno dostopni oblaki pomenijo posel, vreden 200 milijard dolarjev, ki v nekaterih sektorjih dosega več kot 50-odstotno letno rast. Okna se s tem ne morejo primerjati.

Z mislijo na to grozečo krizo je torej Microsoftov tretji direktor, Satya Nadella, priskrbel novo geslo: Mobile first, cloud first (mobilnost na prvem mestu, oblak na prvem mestu). Te štiri besede pomenijo za Microsoft revolucijo, saj sta mobilno računalništvo in računalništvo v oblaku področji, na katerih družba ni postavila standardov, na njiju ne prevladuje in tudi še ne bo tako kmalu vodilna. Nadella se po več kot dveh letih na položaju zaveda, da Microsoftov globalni tržni delež pri mobilnikih še vedno ne presega enega odstotka, delež Androida pa je kar 84-odstoten, Applov 15-odstoten. Na trgu z oblakom ima Microsoft okoli desetinski delež, Amazon pa 30-odstotnega. Kdo je torej zdaj velikan?

Čeprav mora Microsoft zdaj prvič v nekaj desetletjih nadoknaditi zaostanek, ni vse tako črno, vsaj kratkoročno ne. Okna 10 (najnovejša različica velecenjenega operacijskega sistema) so nameščena v več kot 300 milijonov naprav. Microsoftovi šefi morda niso zadovoljni z deležem na trgu z mobilnimi napravami in računalništvom v oblaku, a ti podatki ne zrcalijo celotne slike poslovanja. Microsoftov tržni delež pri telefonih je resda neznaten, a so prihodki od tega večji, kot si mislite, predvsem zato, ker imajo v lasti toliko patentov za mobilno tehnologijo. Google operacijski sistem Android namešča brezplačno, Microsoft pa je zelo uspešno dosegel, da mu izdelovalci strojne opreme za Android, na primer Samsung in HTC, plačajo okoli pet dolarjev licenčnih dajatev za vsak telefon in tablico z Androidom, ki ju prodajo. Samo Samsung mora Microsoftu na ta račun nakazati več kot milijardo dolarjev na leto.

Čeprav Microsoft ne nadzoruje splošnih standardov za mobilnike, ima glavno besedo pri nekaterih pomembnih podstandardih, kot je to poimenoval sam, z Active Directory vred, danes znanim pod imenom Azure Active Directory po Microsoftovi storitvi v oblaku, imenovani Azure. V času, ko se pokrade na milijone osebnih identitet in se vsak dan vdira v digitalne dokumente, je Active Directory ključno Microsoftovo orodje za zagotavljanje individualne in podjetniške zasebnosti. Je preprosto in zapleteno hkrati: je sistem za upravljanje identitete na vstopni točki za uporabnike vsega mogočega, od Officea 365, Hotmaila in iger na Xboxu pa do omrežij v podjetjih. Če bo prevladala Microsoftova, bodo Active Directory uporabljali tudi za dostop do iPhonov in telefonov z Androidom. »To je del naše obsedenosti s stranko in priznam, da je to nekaj novega,« je povedal vodja trženja v Microsoftu, Chris Capossela. Active Directory je del Azura, a ga prodajajo tudi kot samostojen izdelek. Ballmer si je želel, da bi podjetja prisilil v nakup Azurovih storitev, s katerimi bi dobili tudi Active Directory, a se to zdi Nadellu preveč omejevalno.

Microsoftov tretji direktor, Satya Nadella.

Microsoft seli v oblak tudi svoje tradicionalne aplikacije za večjo produktivnost. Office 365, ki je prišel na trg leta 2011, ne deluje le na Microsoftovih tablicah Surface, temveč tudi na Applovem iPadu. Office 365 ima več kot 20 milijonov zasebnih uporabnikov, ki plačujejo za storitev, kar je 79 odstotkov več kot pred letom dni. Če Microsoft hrani vaše podatke – ki jih ustvarite z Office 365 – bi jih stari Microsoft imel za talce v svoji storitvi za shranjevanje v oblaku. Družba bi vaše podatke imela za nekaj, kar je v njeni lasti. A po novi strategiji, pravi Capossela, se izogibajo odganjanju strank, ki že uporabljajo druge storitve, zato Office 365 zdaj deluje z Dropboxom, Boxom in celo Googlovim pomnilnikom Drive.

Amazonove storitve Web Services so še vedno vodilne v računalništvu v oblaku. A v Microsoftu trdijo, da je njihova ponudba storitev v oblaku primernejša za potrebe večjih družb. Azure, recimo, storitev zaračuna po minutah, kar je ugodno za družbe, v katerih zaposleni uporabljajo Outlook ali spletni Office. (Kljub temu uveljavljene družbe, kot je General Electric, uporabljajo Amazonov oblak.)

Okna še vedno poganjajo 90 odstotkov osebnih računalnikov, a čez deset let Oken ne bomo več potrebovali, ker bomo uporabljali mobilne naprave.

Microsoftov veliki adut v strategiji »mobile first, cloud first« je Continuum, za katerega podjetje upa, da bo spodbudil razvoj novega razreda strojne opreme in dodatkov. Continuum temelji na tem, da bi morali telefoni poganjati vse zunanje dele osebnega računalnika, če se je jedro računalništva pač preselilo iz osebnih računalnikov v telefone. S Continuumom, ki so ga začeli tržiti konec poletja, je telefon uporaben kot tablica ali kot notesnik, s katerim je mogoče uporabljati tudi tipkovnico in zaslon. Same operacije potekajo v telefonu, podatki in aplikacije pa v oblaku. Zamisel je bistra, a je vsaka nova platforma uspešna šele, če okrog nje zraste tudi ustrezen programski ekosistem.

Če Microsoftovi strategiji za storitve v oblaku in Continuumu kaj manjka, je to podpora aplikacijam, ki so dediščina Oken, programske opreme, ki v nekaterih primerih izvira še iz časa pred internetom. Na sto tisoče takih aplikacij programerskih podjetij in posameznih razvijalcev v velikih družbah je, ki v trenutni obliki v Microsoftovem oblaku in mobilnih napravah ne delujejo. Microsoft pravi, da bo treba te programe, ki tako rekoč poganjajo vse velike ameriške družbe, za platformo Azure nadgraditi, a to bi utegnilo trajati nekaj mesecev in bo stalo veliko denarja.

Praznino so pripravljene zapolniti druge družbe. Frame, inovativno novo podjetje s sedežem v San Mateu v Kaliforniji, obljublja, da bi vsako aplikacijo za Okna za delovanje v virtualni napravi v oblaku lahko usposobili v petnajstih minutah in bi bila tako uporabna na vseh telefonih, tablicah in osebnih računalnikih. Treba je dodati, da Framove aplikacije delujejo predvsem v Amazonovem oblaku, ne v Azuru.

Stari Microsoft je trg rad nadzoroval tako, da je narekoval, katere sisteme in storitve bo podpiral. Nadellov Microsoft pa hoče ohraniti tehnologije, nad katerimi ima še vedno nadzor, tako, da jih ponuja povsod.

Dokaz je Microsoftova napoved nove različice sistema upravljanja za relacijske zbirke podatkov SQL Server za operacijski sistem Linux. To bo pomembna stvar. SQL Server je omrežni programski sistem za zbirke podatkov, ki tekmuje s ponudbo Oracla in IBM. Poslovne postopke, na primer računovodstvo ali zaloge, bi lahko zagnali na kateremkoli od njih, a je SQL Server cenovno ugodnejši. V preteklosti je njegova raba hkrati pomenila, da so bila potem Okna osnovni operacijski sistem, nad tem pa številna podjetja niso bila navdušena, saj je Linux na splošno veljal za boljšo izbiro. A pod Nadellom SQL Server ni več strogo vezan na Okna. Na Linuxu bosta njegova enakovredna tekmeca Oracle in IBM, a bo verjetno ohranil svojo cenovno prednost.

To bi Oracle utegnilo prisiliti k znižanju strežniških cen. In če bo cene znižal Oracle, jih bo tudi IBM. Najverjetneje bo to povzročilo zmedo na 40 milijard dolarjev vrednem trgu zbirk podatkov – ta zmeda pa bo koristila zgolj strankam. To je genialna, smela poteza, ki se je Steve Ballmer in Bill Gates verjetno ne bi bila domislila, saj sta si Microsoftove aplikacije vedno predstavljala le na Microsoftovih operacijskih sistemih.

Očitno sla po tekmovanju v Microsoftu še ni povsem zamrla.