uredi› krajšaj› T:749 M:1023 Z:11 [×]

Kolesarski prvak iz udobja domačega sobnega kolesa

Tekmovalno e-kolesarjenje omogoča, da postanete prvak, ne da bi zapustili stanovanje.

Chris Baraniuk, MIT Technology Review

Proti koncu februarja bo Maeghan Easler ob oknu postavila ventilator, da ji bo v stanovanje v Des Moinesu v zvezni državi Iowa pihal mrzli februarski zrak. Pripravila si bo tudi hladilne vrečke – nogavice, napolnjene z ledenimi kockami.

In kot nora bo poganjala pedale.

Easlerjeva bo 26. februarja namreč z nekaj deset drugimi e-kolesarji z vsega sveta tekmovala na svetovnem prvenstvu Mednarodne kolesarske zveze Cycling Esports. Priredili ga bodo drugič, prvo je bilo leta 2020, in v celoti se bo odvijalo na platformi za e-kolesarjenje Zwift, v okolju, podobnem video igram, ki bo predstavljalo futuristični Manhattan. Dirki se bo na daljavo pridružilo sto tekmovalk in sto tekmovalcev, pedale bodo poganjali na sobnih kolesih, njihovi zaslonski avatarji pa bodo premagovali ovire in polagali ovinke na posebej postavljeni progi.

Easlerjeva, ki sicer dela kot laboratorijska tehnica, sodi med najboljše ameriške e-kolesarje in se je pred kratkim prek spleta kvalificirala za ameriško kolesarsko ekipo za svetovno prvenstvo. Ni se še odločila, ali jo bodo med tekmo v stanovanju v živo spodbujali sorodniki in prijatelji.

»Mogoče bom v stanovanju sama in kolesarila na vse ali nič,« je povedala.

Zaprtje in omejitev potovanj sta pripomogla k večji priljubljenosti e-kolesarjenja med pandemijo. Platforme za fitnes, kot sta Peloton in Wahoo, poročata o velikem skoku uporabnikov, enako velja za Zwift. Število trenutno aktivnih uporabnikov je sicer skrivnost, podjetje je povedalo le, da je na začetku leta potrdilo štirimilijonti račun. Trdi, da se je uporabniška zbirka lani povečala za več kot dvakrat.

Ustanovitelji Zwifta upajo, da bo nova oblika tekmovalnega kolesarjenja nekega dne tudi olimpijska disciplina, kar bi se lahko zgodilo, če bi to podprla Mednarodna kolesarska zveza. In marsikaj že nakazuje na to. Junija lani je Zwift debitiral na novi prireditvi, imenovani olimpijska virtualna liga, ki jo je začel mednarodni olimpijski odbor. In ena od razlik med e-kolesarjenjem in drugimi elitnimi dogodki je, da se razmeroma preprosto vsakdo lahko prijavi nanj.

»Vsak, kjerkoli na svetu živi, lahko postopek prijave in kvalifikacij opravi iz udobja lastnega doma,« je pojasnil Zwiftov strateg Sean Parry.

Prebijanje navzgor

Tako je uspelo tudi Easlerjevi. Med kvalifikacijami, odprtimi za uporabnike v Severni in Južni Ameriki, ni bila uspešna, temveč se je v državno ekipo ZDA prebila v posebnem postopku. Ni čista novinka, saj je kot študentka tekmovala v triatlonu. Spletne tekme se ji ne zdijo nič manj razburljive kot tiste na prostem. »Čutiš adrenalin,« je povedala. »Veš, da tekmuješ z resničnimi ljudmi, ki so zelo dobri.«

Easlerjeva in njeni sotekmovalci na svetovnem prvenstvu bodo vsi prejeli istega pametnega trenerja, napravo, ki nadomesti zadnje kolo na sobni napravi, tako da bodo tekmovali pod enakimi pogoji. Pametni trener samodejno poveča ali zmanjša upor, s čimer se doseže občutek spreminjajočega se terena na Zwiftovi virtualni progi. Simulirati je mogoče celo tlakovano površje.

Na platformah, kot je Zwift, podatki igrajo pomembno vlogo in kolesarji običajno nenehno spremljajo, kako dobro jim gre. Srčni utrip, hitrost in obremenitev v vatih je le nekaj statističnih podatkov, ki se ves čas tekme prikazujejo na zaslonu. Komentatorji lahko v živo izberejo statistiko katerega od tekmovalcev in gledalcem pokažejo, kako močno se napreza.

Easlerjeva se zaveda, da mora srčni utrip ohranjati pod določeno ravnijo, da si po tekmi hitro opomore. »Hitro si odpočijem, če moj srčni utrip ostane pod 185 udarci na minuto, če doseže deset utripov več, pa ne,« je pojasnila. Spremljanje podatkov na zaslonu ji omogoča, da se približa svoji meji, ne da bi jo prekoračila, in to ji uspeva čedalje laže.

Sprotni podatki o uspešnosti kolesarja Zwiftu in uradnim predstavnikom Mednarodne kolesarske zveze omogočajo, da razkrijejo tudi morebitne goljufe na prvenstvu. Nešportni tekmovalci bi se lahko zatekli k številnim zvijačam, od laganja o teži, zaradi katere imajo prednost pri moči, do ponarejanja podatkov.

Leta 2019 so nekemu uporabniku Zwifta začasno prepovedali uporabljati računalniški program za dostop do močnejšega virtualnega kolesa, ki ga je nato uporabljal na tekmah. Na svetovnem prvenstvu bodo moč nadzorovali prek pametnega trenerja in dodatne naprave, kot je merilec moči, vgrajen v pedale kolesa. Razkorake bodo tako hitro zaznali. Tekmovalčeva uspešnost se mora hkrati ujemati s podatki, zbranimi na prejšnjih virtualnih in dejanskih tekmah, na katerih je sodeloval.

»Zelo dobro poznamo njihovo telesno pripravljenost,« je povedal Zwiftov tiskovni predstavnik Chris Snook. »Takoj bi bili opozorjeni na vse, kar odstopa iz njihovega obsega zmogljivosti.«

Mednarodna agencija za testiranje, ki na olimpijskih igrah preverja uporabo nedovoljenih poživil, bo med prvenstvom preverjala kolesarje.

Vse to pomeni zavidljivo temeljitost pri nadzorovanju, je prepričan Frederik Broche, tehnični direktor belgijske kolesarske zveze, ki vodi tudi tradicionalno kolesarsko državno ekipo. S kolegi je pred kratkim izbral tekmovalce, ki bodo Belgijo zastopali na e-kolesarskem svetovnem prvenstvu, prijavljenih je približno 50 kandidatov.

Približno polovica med njimi ima raje kot druge oblike kolesarjenja ravno Zwift. Broche je povedal, da je to hitro postal specializiran šport. Najboljši e-kolesarji na Zwiftu niso nujno tudi zelo izkušeni v klasičnem kolesarjenju zunaj in na tem področju ne dosegajo vrhunskih kolesarjev. Nekateri, recimo, ne znajo skriti rok ali se zgrbiti in na splošno s telesno držo zmanjšati zračnega upora.

»V notranjosti ni vetra, zato telesni položaj sploh ni pomemben,« je razlago nadaljeval Broche. »Na cesti pa pomeni veliko.«

Poleg izbire ekipe na podlagi splošne telesne pripravljenosti in statistike na Zwiftu je seveda potrebna tudi taktika. Broche lahko prečeše dosežke in statistiko vsakega kolesarja, išče pa tekmovalce, katerih izkušnje na platformi nakazujejo, da se bodo dobro znašli na tekmi.

Letošnje prvenstvo bo potekalo na Knickerbockerju, eni od Zwiftovih izmišljenih tras po New Yorku. Gre za vizijo mesta čez sto let z dvignjenimi steklenimi kolesarskimi potmi, ki se bodo vile okrog nebotičnikov. Tekmovalci bodo opravili dva kroga te trase, kar ustreza slabim 55 kilometrom po terenu.

Mario Kart in Peloton

»Možnosti za napad so povsod,« je povedal Parry in dodal, da Zwift pri snovanju tekem poudarja njihovo kratkočasno plat. Gledalci bodo lahko spremljali glavnino virtualnih kolesarjev, ki bo brzela po trasi, hkrati pa krajše odlomke v živo z obrazi udeležencev, posnetimi v njihovi dnevni sobi ali telovadnici.

Napetost bodo stopnjevali s še eno možnostjo. Na Zwiftu tekmovalci v nasprotju s klasično kolesarsko tekmo svoje zmogljivosti prehodno izboljšajo z 'ojačevali', na primer 15-sekundno boljšo aerodinamičnostjo in 30-sekundnim povečanjem virtualne teže, da se njihov kolesarski avatar hitreje spusti po klancu. Med funkcijami, ki jih Zwift trenutno razvija, so tudi 'poživitvene celice', s katerimi bo mogoče za kratek čas povečati svojo moč. Gre za nekakšno spojitev Mario Karta in Pelotona.

Kljub temu in čudoviti zasnovi tekmovalne trase bo Zwift poskrbel, da bo teren dovolj realističen za kolesarsko površino. Tako ni strmejših vzponov od 20 stopinj.

Hkrati z vse večjo priljubljenostjo kolesarjenja zasebni kolesarski trenerji v načrt treninga vse pogosteje vključijo tudi e-kolesarjenje. Ugotavljajo, da nekatere stranke potrebujejo pomoč pri pripravi tako virtualnih kot resničnih tekem.

Ric Stern, trener, ki živi blizu Brightona na jugu Anglije, na kolesarske tekme hodi vsako leto že od 1984. Od leta 1998 je tudi poklicni trener. Platforme za e-kolesarjenje in kolesarski simulatorji, kot je RGT Cycling, so pripomogli, da je kolesarjenje v zaprtem prostoru veliko kratkočasnejše kot nekoč, je povedal.

A kolesarji na prostem potrebujejo pogum za hitro premagovanje ovinkov in vožnjo blizu drugih kolesarjev v glavnini, kar je v resničnem življenju lahko prava živčna vojna. Zwift kolesarjem ne pomaga pri takšnih veščinah, je poudaril.

Sandra Beaubien, gorska kolesarka in trenerka v kanadskem klubu Ride Ottawa, platformo uporablja kot pripomoček za boljšo telesno pripravljenost. Uporabljajo jo tudi njeni varovanci, ki veliko prednost vidijo v tem, da se lahko osredotočijo na vadbo, ne da bi morali paziti na nizke veje in posamezne kamne med spustom po strmem klancu. Slaba plat pa je, da tako ne pridobivajo izkušenj s krmiljenjem po neravnem gorskem terenu. Tega se lahko naučiš samo zunaj.

Zwift trenutno preverja združljivost s krmilno ploščo Elite Sterzo Smart, podprto z bluetoothom. Gre za vrtljivo škatlico, nameščeno pod sprednjim kolesom, ki prestreza podatke, na podlagi katerih kolesar natančneje nadzoruje svojega digitalnega avatarja in med tekmo dejansko krmili. Trenutno na svetovnem prvenstvu štejeta hitrost in moč, položaj tekmovalca v glavnini pa je določen samodejno.

Beaubienova uživa na Zwiftu, vendar si želi, da bi na platformi sodelovalo več žensk, saj bi potem lahko razpisali več ženskih tekem.

Kakorkoli že, Easlerjeva in druge tekmovalke se na svetovnih prvenstvih enakovredno kosajo s tekmovalci. Število udeležencev je enako na obeh tekmah, premagati morajo enako razdaljo in zmagovalca dobita enako nagrado: osem tisoč evrov.

»Merjenje z najboljšimi e-kolesarji na svetu, no, vsaj tistimi, ki uporabljajo Zwift, je kar strašljiva predstava,« priznava Easlerjeva in pripominja, da je vesela, da se je sploh uvrstila na tekmo. Možnost, da bi dosegla nov vrhunec v svoji kolesarski karieri, se je nesporno povečala. In kot prava borka je dodala: »Če bom v prvi deseterici, bo to odlično.«

Copyright 2022 Technology Review, distribucija Tribune Content Agency.