uredi› krajšaj› T:212 M:781 Z: [×]

Kako izginiti v sedmih korakih

Snowdnova razkritja in nedavni dogodki doma in po svetu so potrdili tisto, kar so paranoiki vedeli že dlje časa. Splet še zdaleč ni zaseben in intimen medij, temveč smo vsi njegovi uporabniki podvrženi sledenju, beleženju in analiziranju naših spletnih navad s strani tretjih oseb, med katere spadajo tako državni organi, zasebna podjetja kot posamezniki.

Vsaka od treh zgoraj omenjenih skupin se seveda nadeja praktične koristi od poznavanja naše uporabe spletne tehnologije. Državo ponavadi zanima, s kom se družimo, katera spletišča obiskujemo in kakšne vsebine nas zanimajo. Iz teh podatkov lahko državni organi sledijo posameznikom, spremljajo »nezaželene« osebe in skrbijo za čim daljše vzdrževanje trenutnega stanja v politiki (vsaka povezava s stanjem v naši državi je zgolj naključna, na tem mestu mislimo represivne režime z Bližnjega vzhoda, ZDA in Azije).

Podjetja seveda zanima obnašanje uporabnikov iz čisto drugega razloga. Radi bi vam prodali stvari, za katere predvidevajo, da jih boste radi kupili, čeprav jih ne potrebujete. Podatke o tem jim boste priskrbeli kar sami, saj boste z obiskovanjem spletnih trgovin oziroma ogledom posameznih izdelkov v spletu pustili za seboj jasno sled o svojih preferencah in trgovci jo bodo seveda s pridom izkoristili. Potem pa so tu še tretji posamezniki, ki vam želijo storiti silo. Zato, ker se jim izplača, zato, ker bodo lahko vaše podatke prodali prvi in/ali drugi skupini, ali pa samo zato, ker jim greste resno na živce.

Največja težava pri anonimni rabi spleta je ravno v tej pregovorni brezplačnosti, s katero smo uporabniki pristali na nekaj zares neumnih pogojev rabe, ki izničujejo našo zasebnost, prodajajo naše osebne in brskalne podatke tretjim osebam in nas v spletu slečejo do golega (v določenih primerih niti ne v prenesenem smislu!).

Kot zanimivost smo pri vsakem koraku dodali še ultimativni predlog, s katerim boste dosegli največji učinek pri varovanju zasebnosti, čeprav ne pričakujemo, da ga boste upoštevali. Se pa v njem vidi, kako prepletene so spletne tehnologije in v kakšne skrajnosti je treba iti, če želimo zares presekati kroženje osebnih in drugih podatkov, ki jih zgoraj omenjene skupine zbirajo o nas.

Sedem korakov do skorajšnje spletne nevidnosti

Oglejmo si torej sedem korakov, s katerimi bomo zaščitili svojo identiteto v spletu, poskrbeli za čimbolj anonimno, a še vedno prijetno rabo spletnih in mobilnih tehnologij in se preventivno zavarovali pred morebitnimi zlorabami, ki nam pretijo v spletu.

A preden začnemo, pozor! Varovanje zasebnosti in spletne nevidnosti ni enkratna storitev, temveč proces, za katerega ste odgovorni sami. Orodja, ki so na voljo, vam sicer lahko pomagajo pri tem, a na koncu boste morali za lastno varnost poskrbeti sami. To zajema morebitno spreminjanje brskalnih navad, vzdrževanje in obnavljanje programske opreme in predvsem spoštovanje pravil, s katerimi si boste zagotovili neopazen spletni profil.

Korak 1: Anonimizirajte svoj IP!

FrootVPN: Čeprav je bil računalnik v Ljubljani, smo s pomočjo švedskih kolegov zamaksirali njegov IP.

Eden od klasičnih načinov pridobivanja podatkov o uporabniku je zapisovanje številke IP njegovega računalnika. Ker se zelo veliko uporabnikov namenoma ali pa nenamenoma odloča za rabo statične številke IP, to pomeni, da se vaš računalnik v splet vedno prijavi z istim naslovom, s tem sledenje navadam samo še olajšajo.

Za anonimiziranje številke IP so na voljo omrežja VPN (virtual private networks), ki poskrbijo za maskiranje številke IP in tako nepridipravom ponudijo napačne podatke o vaši številki IP in geolokaciji. Poznamo plačljive in brezplačne ponudnike storitev VPN, ki se razlikujejo po hitrosti povezave in kakovosti varovanja podatkov o svojih uporabnikih.

Ultimativno: Ne prikapljajte se v internet. Sploh.

Korak 2: Naredite samomor v družabnem spletu!

Bi radi izvedeli, kaj vse ste povedali lastnikom omrežja Facebook?

Eden največjih zbirnikov podatkov o vaših spletnih navadah so profili družabnega spleta. Facebook, Twitter, Google+ in druga omrežja, v katerih preživite večino svojega spletnega življenja, o vas vedo veliko več, kot bi si mislili. Ne zato, ker bi od vas podatke pridobili nezakonito ali brez obvestila, temveč zato, ker jim z uporabo teh omrežij podatke o sebi puščate kar sami. Seveda so vas o tem obvestili, a kdaj ste nazadnje res prebrali pravila rabe takega omrežja?

Če vas samomor ne mika, se odločite za previdno uporabo z nastavitvami, ki varujejo vašo zasebnost in omejujejo dostop do podatkov vašega profila ter preprečujejo pretirano uporabo vaših osebnih podatkov v oglaševalske namene.

Ultimativno: Ne odpirajte računov v družabnih omrežjih.

Korak 3: Očistite svoj mobilni telefon!

Trivialne aplikacije včasih zahtevajo nesorazmeren dostop do vaše naprave in podatkov.

Podobno kot družabna omrežja tudi mobilne aplikacije vašega pametnega telefona o vas vedo zelo veliko. Četudi uporabljate aplikacijo za preračunavanje optimalnega časa namakanja čajne vrečke, se lahko zgodi, da aplikacija z vašim privoljenjem ob naložitvi spremlja veliko več kot pa samo vaš Earl Grey.

Rešitev je enostavna, ob vsakem nalaganju aplikacije dobro preverite pravila rabe in se ob skrajno invazivnih aplikacijah raje odločite za manj bolečo možnost. Priporočamo tudi redno analizo uporabljanih aplikacij in odstranitev tistih, ki ste jih nazadnje zagnali pred dvema mesecema.

Ultimativno: Nokia 3310 je čisto zadovoljiv telefon.

Korak 4: Oblačne storitve uporabljajte previdno

Veste, kdo ima dostop do vaših datotek v oblaku? Vam je vseeno?

iCloud, Dropbox, Google Drive, OneDrive in druge oblačne storitve, ki nas z breplačnim dostopom in drugimi posladki vabijo medse, so ponavadi zelo dober način analiziranja uporabniških navad, oziroma dobra vstopna točka za nepridiprave. V oblaku namreč puščamo vedno več osebnih fotografij, varnostnih kopij telefonskih imenikov, sporočil SMS in drugih datotek, iz katerih lahko drugi hitro sestavijo vaš profil.

Rešitev? Premislite o vrednosti podatkov in o načinu hranjenja – je morda boljša rešitev nakup opreme NAS, za katero boste vedeli, kje je in kdo ima dostop do nje? Izklopite avtomatično sinhronizacijo imenikov in diska mobilnih naprav. Uporabljajte oblačne storitve, ki omogočajo tudi varovanje zasebnosti uporabnikov.

Ultimativno: Namesto oblaka svoje podatke hranite na prenosnem enkriptiranem disku. Pod posteljo.

Korak 5: Zavarujte svoj spletni brskalnik

Dober brskalnik je pol zmage. Drugo polovico sestavljajo vtičniki za zasebnost.

Ker so spletni brskalniki orodje, s katerim brskate po spletnih vsebinah, je smiselno posvetiti nekaj časa in energije zavarovalnim ukrepom. Vsi brskalniki se hvalijo, da so najboljši pri varovanju zasebnosti, a mi vam na podlagi neodvisnih testov in priporočil polagamo na srce – Mozilla Firefox. Ne samo zaradi zelo dobre brskalne izkušnje, temveč tudi zaradi velikega števila dobrih vtičnikov, s katerimi boste še dodatno poskrbeli za svojo varnost.

Ultimativno: Ne brskajte po spletu. Tam so tako ali tako same neumnosti.

Korak 6: Recite NE piškotkom!

Če jih ne odstranimo sami, nekateri piškotki živijo več kot deset let.

Sicer boste že z dobrim zavarovanjem svojega spletnega brskalnika poskrbeli, da bodo piškotki spletnih mest hitro izginili v digitalne koše, a se je vredno zavedati pomembnosti rednega brisanja zgodovine brskanja in piškotkov. S tem boste zmanjšali količino podatkov o svojih brskalnih navadah, ki jih lahko spletišča izkoristijo za lastne namene.

Ultimativno: Kaj smo že rekli o brskanju po spletu?

Korak 7: Znebite se brezplačnega spletnega naslova elektronske pošte

Google vam prebira pošto in vam na podlagi prebranega ponudi oglase.

Razumemo, vajeni ste spletnega elektronskega naslova znanega ponudnika, ki vam omogoča preverjati elektronsko pošto od koderkoli. A za praktičnost in enostavnost dostopa pristajate na semantično analizo vaših sporočil, na podlagi katerih vam nato ponudnik ponudi oglase, oziroma vam sledi po spletu.

Alternative so na voljo, a kot rečeno – nečemu se boste morali odpovedati! Določene storitve svojo brezplačnost kompenzirajo z oglaševanjem in preprodajo podatkov, druge vam storitev ponujajo brez skritih stroškov, a niso brezplačne. Švicarski ponudnik varne elektronske pošte MyKolab na primer skrbi za vašo zasebnost, a zanjo zahteva plačilo.  

Ultimativno: Raje si kupite pisemske ovojnice in pisma pišite na roko.

Bolj varne oblačne storitve

Wuala – www.wuala.com

SpiderOak – www.spideroak.com

Boljši spletni brskalniki

Tor - www.torproject.org

Mozilla Firefox – www.mozilla.org

Brezplačni ponudniki VPN

FrootVPN - www.frootvpn.com

Zasebna spletna pošta

MyKolab - mykolab.com

Zasebna družabna omrežja

Ello - ello.co

Dodatki za brskalnike

HTTPS everywhere -

www.eff.org/https-everywhere

Privacy Badger - www.eff.org/privacybadger

Upravljanje gesel

1password - agilebits.com/onepassword

LastPass - lastpass.com

E-naslovi za enkratno rabo

Airmail – getairmail.com

GuerillaMail - www.guerrillamail.com

Mailinator - mailinator.com

Varovanje zasebnosti

Lookout Security - www.lookout.com

Pravila rabe za ljudi

TOS: Didn't read - tosdr.org

Hoja po rezilu britve

Prioritete spletnih uporabnikov se spreminjajo in prilagajajo razmeram na trgu. Če smo še pred leti oblačne in izločene storitve povzdigovali nad vse drugo in je bil to znak napredka ter hoje v korak s časom, se po razkritjih Edwardna Snowdna in vse večjem zavedanju spletne zasebnosti pri uporabnikih trendi spreminjajo.

Težava je seveda ravno v uporabniških navadah, ki se jih zaradi hitrega tempa življenja težko znebimo oziroma odvadimo. A to ne pomeni, da je odvajanje nemogoče, oziroma da ni precej dobre alternative rešitvam, ki zanemarjajo zasebnost uporabnika, oziroma celo služijo s tem, ker je ni.

Končna odločitev je zaenkrat v rokah uporabnika, ki se mora sam odločiti, koliko dostopa do svojih podatkov bo dopustil in komu ter pod kakšnimi pogoji. Velikokrat bomo dobro delo opravili že z branjem pogojev rabe.