uredi› krajšaj› T:178 M:365 Z: [×]

Kako izboljšati odnos s tehnologijo

Med pandemijo se je naša odvisnost od tehnologije občutno poglobila. Podjetje za analitiko aplikacij App Annie je ugotovilo, da so ljudje aprila lani na mobilnih napravah prebili približno štiri ure in 18 minut na dan, kar je povečanje za petino v primerjavi z letom 2019 oziroma pomeni, da so v zaslone buljili tri četrt ure več na dan kot nekoč.

Becca Caddy, MIT Technology Review

Raziskave sicer kažejo, da samo po sebi ni nič narobe, če veš časa prebijemo pred zasloni, sploh zdaj. Poleg prednosti, da smo tako povezani s prijatelji, z družino in s sodelavci, lahko s tehnologijo predelamo tudi obremenjujoča čustva in ublažimo stres.

A čas pred zaslonom ni enak času pred zaslonom. Nekatere spletne dejavnosti so povezane s tveganjem. Če veliko časa porabimo za pasivno brskanje po družbenih omrežjih, na primer, to lahko povzroči hudo zavist, močnejši občutek osamljenosti, hkrati pa se poveča tveganje za depresijo.

Kaj bi torej morali storiti v prihodnjih mesecih, da bi naš odnos s tehnologijo ostal čim bolj zdrav in konstruktiven v obdobju, ko smo tako močno odvisni od nje?

Odgovor je precej odvisen od posameznikovih nagnjenj. Morda sodite med osebe, ki jih pol ure urejanja tematskih strani na Pinterestu pomirja in navdihuje – enako dolgo zdolgočaseno drsanje po Instagramu pa vas lahko izžame in razdraži.

Ne glede na tip osebe menim, da nam vsem lahko koristi bolj premišljen pristop do tega, kaj počnemo, ko smo pred zaslonom. Naš cilj bi moral biti poiskati osebno ravnovesje pri uporabi tehnologije. Kar je najbolje za vas, ne bo nujno pritegnilo tudi drugih.

***

Tu je nekaj načinov, kako spremeniti vedenjske vzorce in miselno naravnanost, da bi dosegli ugodnejše ravnovesje v tednih in mesecih, ki nas čakajo.

Vzpostavite zavedanje. Težko je spremeniti vedenje, če se niti ne zavedamo, kakšno je. Dober začetek je aplikacija, ki sledi temu, kar spremljamo po spletu, na primer Moment, nekateri telefoni pa že imajo vgrajena takšna orodja. A ne pozabite, da samo sledenje ni dovolj – redno morate preverjati statistiko.

Preverjanje je pomembno, saj raziskave kažejo, da radi podcenjujemo, kako dolgo smo pomikali zaslon in drsali po njem. S sledenjem boste dobili vsaj delni vpogled in občutek, kaj bi radi spremenili.

Predlagam tudi redno preverjanje razpoloženja vsakih nekaj ur, ko ste na spletu. Ko brskamo in drsamo, pogosto ni jasno, kateri pogovor, aplikacija ali nit na Twitterju je obarvala naše razpoloženje. Ko to zavestno preverjamo, lažje izpostavimo, kaj sproži neugodna občutja, in se odločimo, katerim dejavnostim se v prihodnje velja izogniti oziroma jih še kdaj ponoviti.

To je pomembno, ker raziskave kažejo, da ob pozivu, naj pomislimo, kako tehnologija vpliva na naše razpoloženje, običajno menimo, da se zaradi uporabe naprav počutimo slabše, kot se pravzaprav. Mogoče je, da je strašenje zaradi morebitnega vpliva tehnologije na naše duševno zdravje vplivalo na naša pričakovanja.

Vprašajte se torej: Se počutim slabo, ker sem 20 minut zabil na Tiktoku, ali zato, ker mislim, da bi se moral počutiti slabo, ker sem 20 minut zabil na Tiktoku?

Razčistite prednosti uporabe tehnologije. Naše naprave so lahko vir stresa in skrbi, a so lahko tudi vir veselja. Ni samo ene prave poti, kako oceniti, katera družbena omrežja oziroma aplikacije na nas vplivajo dobro brez omembe vrednih slabosti, zato mora vsak sam ugotoviti, kaj je dobro zanj.

Preveč bi poenostavljali, če bi si preprosto rekli, da bomo manj uporabljali tehnologijo. Stvari, ki jih radi počnemo na napravah, so pomembne, naj gre za igranje iger, urejanje spletne strani ali eksperimentiranje s fonti. Vse dejavnosti na napravah bi morali vključiti v svoj vsakodnevni urnik podobno, kot si vzamete čas za vadbo in delo. Pomembno je tudi, da o teh potrebah obvestite ljudi, s katerimi živite, da bi vsi lažje našli ravnovesje med tem, kar počnejo sami na svojih napravah, in vašimi skupnimi aktivnostmi v resničnem življenju (na primer kuhanje kosila).

Pozorni morate biti tudi na aktivno in pasivno uporabo družbenih omrežij. Pasivni čas, preživet na družbenih omrežjih, lahko na naše počutje vpliva slabše kot bolj dejavna uporaba. Več študij je pokazalo, da je tem več možnosti za depresijo in druge negativne vplive primerjanja sebe z drugimi, tem več časa brskamo po tujih časovnicah, ne da bi kaj konkretnega prispevali tudi sami. Pasivno uporabo lahko pomeni nova fotografija, ki jo objavi prijatelj, nakar brskamo dalje, medtem ko bi k dejavni uporabi šteli, če bi napisali komentar ali poslali kratko osebno sporočilo.

To seveda ne pomeni, da moramo pisati komentarje pod vsako objavo, ki jo vidimo. Morda moramo samo ugotoviti, da se ne počutimo klepetave, in za čas, ki smo si ga rezervirali za naprave, poiskati drugo dejavnost pred zaslonom.

Osvežite svojo umsko naravnanost. Izrazje, ki ga uporabljamo, ko govorimo o sebi in svojem življenju, je pomembno. Izrazi kot tehnološko ali digitalno razstrupljanje so postali način za obveščanje, da si bomo vzeli oddih od tehnologije. A detoksikacija, pri kateri gre bolj za doseganje kratkoročnega skrajnega cilja, nima dolgoročne vrednosti, brez tega pa ne moremo ohraniti zdravega življenjskega sloga v digitalno povezanem svetu. Naš namen bi vedno moral biti iskati ravnovesje, ki je blagodejno za nas in podpira naše dolgoročno dobro počutje.

Naš odnos do tehnologije lahko opišemo tudi drugače – na primer kot navado – in čas, prebit pred zaslonom, se zazdi bolj kot vidik našega življenja, ki ga lahko postopno spremenimo, ne pa kot strup, ki ga je treba izločiti. Nenadne, korenite spremembe v našem tehnološkem vedenju lahko povzročijo, da se počutimo še bolj osamljeni v obdobju, ko nas veliko potrebuje še dodatne načine povezovanja.

Copyright Technology Review, distribucija Tribune Content Agency.