uredi› krajšaj› T:1062 M:1377 Z:11 [×]

Kaj letos čaka kriptovalute

Nenadni zlom priljubljene kriptovalutne borze FTX je okrepil politično vojno za ohranitev kriptovalutnega sistema, ki je začela divjati že prej. V tem letu se bo ta boj verjetno nadaljeval na ameriških sodiščih in v kongresu. Prihodnost finančne panoge visi na nitki.

Mike Orcutt, MIT Technology Review

Bojne črte je težko razbrati, vendar je mogoče govoriti o dveh izrazitih straneh. Glasna množica kriptoskeptikov, v katero sodijo vidni politiki in zakonodajalci, želi ukrotiti panogo, v kateri po njihovi oceni mrgoli goljufij in ki škodi potrošnikom. Katastrofalna usoda FTX je tej skupini dala dodaten zalet.

Potem so tu še zagovorniki »decentralizacije«. Pripadniki tega tabora večinoma verjamejo, da so kriptovalutne mreže, kot sta Bitcoin in Ethereum – ker so dostopne vsem z internetno povezavo in so pod nadzorom javnih omrežij, ne pa podjetij, držav ali bank –, ključne za prihodnost zasebne in finančne svobode. Skrbi jih, da bi jo ogrozili poskusi neprimerne zakonske ureditve.

Ta skupina si zlom FTX razlaga kot še en dokaz, da je centralni nadzor nevaren, in hkrati opominja, zakaj kriptovalute sploh obstajajo. Njihov cilj je finančni sistem, ki bi temeljil na verigi blokov in bi bil lažje dostopen, a tudi bolj zaseben od tradicionalnega, ki ga po njihovi oceni hromijo nadzor in dragi posredniki.

V resnici so se pristojni v kriptovalute začeli vtikati že davno pred polomom FTX. Letos bi do sporov na sodiščih in razprav v kongresu prišlo tudi brez tega zapleta. In zaradi ogromne vloge, ki jih Združene države Amerike igrajo v svetovnem finančnem sistemu, bodo izidi teh sodnih sporov vplivali na ves svet.

Tistim, ki verige blokov vidijo kot ključne za prihodnost finančnih poslov, se zdi, da na kocki še nikoli ni bilo tako veliko. Bo obveljala njihova želja in bodo finančni sistemi ostali decentralizirani ter brez tradicionalnega zakonodajnega okvira? Ali pa bo odločevalcem uspelo ukrotiti te platforme z delno centralizacijo? Ta vprašanja so nad kriptovalutami visela že leta in zdaj smo tik pred tem, da bodo dobila odgovore.

Kriptovaluta, ki smo jo ustvarili

Podrobnosti zloma kriptovalutne borze FTX so zapletene in nenehno prihajajo na dan sveža dejstva. Ustanovitelj in direktor Sam Bankman-Fried se mora pred ameriškimi sodniki zagovarjati zaradi goljufije in pranja denarja. Težko je reči, kakšen delež krivde pri tem nosijo same kriptovalute.

Čeprav se kriptovalutni navdušenci utegnejo zdaj odvrniti od borze FTX, je dogajanje na njej vseeno odsev tega, kar so ustvarili, je poudarila Neha Narula, direktorica pobude za digitalno valuto na massachusetskem tehnološkem inštitutu.

Za začetek se panoga preveč opira na centralizirane borze, kot je FTX, je poudarila. A ni narobe le to, gre tudi za tvegano žetoniranje.

Kot številna kriptopodjetja je tudi FTX ustvaril lastno kriptovaluto. Verižno reakcijo, ki je razdejala borzo, je sprožila navedba novičarskega portala CoinDesk na začetku lanskega novembra, da je lastniško povezana borzna družba, Alameda Research, precejšen delež svojega denarja denominirala v tej valuti, imenovani FTT. Kot so zapisali na CoinDesku: Alameda, ki naj bi imela več kot deset milijard dolarjev premoženja, je zrasla iz osnove, sestavljene pretežno iz valute, ki jo je izumila sestrska družba, ne iz neodvisnega premoženja, kot je katera od uradnih valut (brez rezerve v zlatu) ali druga kriptovaluta. Razkritje je sprožilo vrsto dogodkov, ki so nazadnje povzročili zlom vrednosti FTT.

Pravzaprav je celotna panoga na temeljih dvomljivih žetonov, ki jih je pričarala iz nič in njihovo vrednost utemeljila z zelo medlimi argumenti, vzpostavila »samoreferenčni ekosistem«, je pojasnila Neha Narula. Žeton FTT je le eden od več tisoč kriptovalut.

Nepreglednost teh žetonov je pomemben razlog, da so se pristojni organi zdaj osredotočili na porajajoče področje kriptosveta, znano kot decentralizirane finance.

Decentralizacija pa taka

Za primer dajmo kar FTT. V ZDA te valute ni mogoče kupiti na centralizirani borzi, kajti če bi jo neka borza ponujala, bi si verjetno nakopala težave s komisijo za vrednostne papirje in borzo.

Naloga te komisije je zaščititi vlagatelje na trgih s finančnim premoženjem. V ta namen od podjetij, ki nudijo to možnost, zahteva, da se registrirajo pri njej in predložijo obsežne podatke o svojih financah.

Predsednik komisije Gary Gensler je prepričan, da so številne kriptovalute v obtoku vrednostni papirji in bi zato zanje morali veljati zakoni, ki urejajo to področje – s tem je namignil, da organizacije, ki te vrste finančnih naložb ponujajo ameriškim porabnikom, ravnajo protizakonito. Ker je FTT v bistvenih elementih zelo podoben delnicam FTX, verjetno sodi v kategorijo vrednostnih papirjev.

A čeprav bi oblasti centraliziranim borzam lahko preprečile, da bi na indeks uvrstile neregistrirane vrednostne papirje, borzam, ki uporabljajo izključno verige blokov, ne morejo preprečiti, da bi udeleženci na borzi trgovali s to obliko finančnega premoženja.

Decentralizirane borze so ključne za hitrorastoče področje decentraliziranih financ. Najbolj znana med temi borzami je Uniswap z več kot milijardo dolarjev dnevnega obsega trgovanja. Uniswap je pravzaprav sistem pametnih pogodb – povedano preprosto, računalniških programov, ki so shranjeni in delujejo na verigi blokov Ethereuma – in ta vsem z internetno povezavo omogoča prodajo in nakup cele vrste kriptovalut ne glede na to, kam jih uvrščajo oblasti.

Zagovorniki decentraliziranih financ borzo FTX navajajo kot najnovejši dokaz, da potrebujemo drugi, »odprti« in decentralizirani finančni sistem. Ustrezne aplikacije transakcije potrjujejo kriptografsko in vse se beleži na verigo blokov, vmes ni podkupljivih posrednikov.

A ravno v tem tiči tudi težava decentraliziranih finančnih aplikacij, vsaj kar se tiče odločevalcev: če res nihče ne posreduje, potem tudi ni nikogar, ki področje ureja. Kako je mogoče nadzorovati vrednostne papirje, s katerimi se trguje na decentraliziranih platformah? Kako lahko preprečijo, da bi se na njih prala nezakonita denarna sredstva?

Ta izziv osvetljuje, zakaj je kočljiva tema vidne plati decentraliziranih financ na dobri poti, da bo letos pripomogla k razgretemu ozračju v Washingtonu.

Vidna oziroma vizualna plat (angl. front end) je žargonski termin za spletne uporabniške vmesnike, prek katerih večina ljudi dostopa do protokolov decentraliziranih financ, saj bi sicer bilo nujno specializirano tehnično znanje. Vizualno plat Uniswapa, na primer, je razvilo in jo vzdržuje zagonsko podjetje Uniswap Labs.

Pomembno vprašanje v zvezi s tem je, ali bi morali za vizualno plat decentraliziranih financ pridobiti državno licenco, je poudaril Stephen Palley, partner v odvetniški pisarni Brown Rudnick in sopredsednik skupine za digitalno trgovino v lasti te pisarne. Po njegovem mnenju to ne bi bilo nujno v vseh primerih.

»Če oblikujem spletno stran in ta ljudem zgolj omogoča interakcijo s programsko opremo, ki jo je razvil nekdo drug in je globalno razširjena – in so jo ljudje že tako in tako uporabljali –, kako lahko nekdo trdi, da sem vzpostavil borzo vrednostnih papirjev?«

Decentralizirane finance so v preteklih dveh letih postale izjemno priljubljene, a so še vedno nišna zadeva, zanimiva predvsem za borzne posrednike. Svojih idealističnih namenov še ni izpolnila. Zagovorniki trdijo, da bi z zakonsko ureditvijo vizualne plati decentralizirane finance utegnili celo uničiti, saj bi tako vzpostavili ravno tiste ovire, ki naj bi jih veriga blokov odstranjevala.

Lahko bi torej trdili, da bo to, če bodo oblasti res prevzele nadzor nad to pomembno točko dostopa do decentraliziranih financ, usodno vplivalo na nadaljnji razvoj temeljne tehnologije. Ne bodite presenečeni, če bodo pristojni že kmalu ukrepali, je opozoril Palley. Ta boj se bo v prihodnjih dveh letih verjetno odvijal na sodiščih, morda se bo vmešal tudi ameriški kongres.

Opozorilo pred nevihto

Zagovorniki decentraliziranih financ se z odločevalci bojujejo še na drugi fronti, in sicer zaradi zasebnosti. Za prihodnost decentraliziranih finančnih sistemov ni pomembnejše teme, kot je primer Tornado Cash.

Podobno kot Uniswap je tudi Tornado Cash zbir pametnih pogodb na verigi blokov Ethereuma. Uporabnikom omogoča polog kriptovalut v bazen digitalnega denarja drugih oseb in nato dvig na drugi naslov ob pomoči naprednih kriptografskih tehnik, imenovanih protokol brez znanja, s čimer se zagotovi, da ni javne povezave med naslovom pologa in naslovom dviga. To pomeni, da denar ni več vezan na verigi blokov do preteklih transakcij uporabnika, zato jim je težje slediti in nudijo večjo zasebnost.

Avgusta je urad za nadzor nad tujimi vrednostnimi papirji, ki deluje pri finančnem ministrstvu, blokiral 45 naslovov Ethereuma, povezanih s platformo, in tako Američanom dobesedno onemogočil uporabo in zdesetkal uporabniško bazo. Urad je pojasnil, da je ukrepal, ker so Tornado Cash zlorabljali za pranje milijard dolarjev, vključno z več sto milijoni, ki so jih ukradli severnokorejski hekerji ob podpori svoje države.

Urad je že prej blokiral naslove na verigi blokov, povezani s tujci, vendar tega ni še nikoli naredil s pametno pogodbo. Poleg tega niti nima pristojnosti za to, trdi Peter Van Valkenburgh, direktor raziskav v skupini Coin Center s sedežem v Washingtonu. Kot poudarja ta skupina, številnih pogodb, ki jih je urad vzel pod drobnogled, nihče od razvijalcev pri Tornado Cashu ne more spreminjati, blokirati ali jih izključiti, saj obstajajo neodvisno od človeškega vmešavanja.

Urad za nadzor nad tujimi vrednostnimi papirji sicer ima pristojnosti za sankcioniranje oseb in nekaterih tujih pravnih oseb, ne sme pa Američanom preprečevati uporabe orodij, kot je Tornado Cash. Kot je pojasnil Van Valkenburgh: »Statuta, ki uradu podeljuje pristojnosti, kongres ni potrdil zato, da bi Američanom predpisovali, katera programska orodja smejo uporabljati.«

Coin Center je vložil tožbo proti finančnemu ministrstvu ter zahteva preklic ukrepov in tudi, naj se ministrstvu prepreči kaznovanje navadnih ljudi, ki samo uveljavljajo temeljno pravico do zasebnosti, ko upravljajo svoje kriptopremoženje. Coin Center ne izpostavlja le tega, da urad nima pristojnosti za prepoved programskih orodij, temveč meni tudi, da so takšni ukrepi v nasprotju z ustavo. Priljubljena ameriška kripto borza Coinbase je podprla podobno tožbo proti finančnemu ministrstvu.

Po uvedbi ukrepov je GitHub odstranil izvirno kodo projekta, zaprl je tudi spletno stran tornado.cash. Nizozemske oblasti pa so neodvisno od ukrepanja ameriškega urada priprle enega od razvijalcev Tornado Casha, Alekseja Perceva; državni tožilec mu očita omogočanje pranja denarja.

Percev je eden od ustanoviteljev Tornado Casha. Tako kot večina kriptoprojektov je tudi ta odprtokodni in temelji na ohlapno povezani skupnosti zunanjih sodelavcev. Drugi soustanovitelj, Roman Semenov, se ni odzval na prošnjo po komentarju.

Vsa kriptoskupnost pozorno spremlja sago o Tornado Cashu, saj bo njegova usoda vplivala na prihodnost spletnih financ. »Razvijalca ne bi smeli obravnavati kot finančnega posrednika samo zato, ker je napisal kod in ga postavil na internet,« poudarja Narulova. Med tem in storitvijo je veliko vmesnih korakov, je še pojasnila.

Na kateri točki finančna aplikacija ni le kod na spletu, temveč postane storitev? Tudi to je vprašanje, povezano s samo srčiko spora v zvezi z vidno platjo decentraliziranih financ.

V obeh primerih je na kocki svobodna uporaba storitev na temelju verige blokov, ne da bi za to potrebovali dovoljenje oblasti. Zagotovo lahko pričakujemo, da bodo uporabniki, ki iskreno verjamejo v kriptovalute, za ohranitev te svobode uporabili vse razpoložljivo orožje v svojem arzenalu.

Copyright Technology Review, distribucija Tribune Content Agency