uredi› krajšaj› T:646 M:876 Z: [×]

Iz tujega tiska: Tehnološke družbe so se že zamislile – njihovi vlagatelji pa še ne

Charlie O'Donnell, vlagatelj v zagonskem podjetju in šef Brooklyn Bridge Ventures, je 10. januarja letos objavil blog, za katerega je upal, da bo kolege v tej panogi spodbudil k samorefleksiji. Izbral je provokativen naslov Seed Investments in Insurrection (Vstaja semenskega kapitala) in trdil, da bi se morali vlagatelji tveganega kapitala zamisliti nad svojim vplivom na demokracijo.

Eileen Guo, MIT Technology Review

»Težko je služiti, če dolgoročne posledice tvojih naložb ogrožajo svobodno in odprto demokracijo, ki je temelj naše družbe,« je napisal. To bi do nedavnega zvenelo kot skrajna izjava – do 6. januarja, ko so domači teroristi, vsaj delno radikalizirani zaradi nekoč s tveganim kapitalom podprtih platform, kot so Facebook, Youtube, Twitch in Twitter, vdrli v zgradbo Kapitola.

Dogodki v Washingtonu so tehnološke družbe prisilili k javnemu razmisleku o svoji vlogi pri širjenju in množenju skrajnih vsebin. Kritiki družbene platforme že leta pozivajo, naj uresničujejo lastno politiko do sovražnega govora, nadlegovanja in podžiganja nasilje, vendar so se podjetja temu večinoma upirala. A po napadu na Kapitol so vendarle začela ukrepati. Facebook in Instagram sta Trumpu do prisege novega predsednika preprečila objavljanje, Twitter pa je ukinil predsednikov račun in še 70.000 drugih, povezanih s QAnonom, Youtube je Trumpov račun zamrznil za sedem dni.

Tudi novejši kibernetični prostori so bili deležni večje pozornosti, sploh tisti, ki so dobro unovčili ta trenutek, od izrazito desničarskih platform, kot sta Parler in Gab, ki sta ju Apple in Amazon nato cenzurirala, do aplikacije za šifrirana sporočila Telegram, kamor se je zadnje tedne prijavilo na milijone uporabnikov.

A kot poudarja O'Donnell, je ključni del tehnološke industrije še naprej molčal: to so ljudje, ki financirajo te družbe. »Mislim, da se ljudje najraje izognejo spornim zadevam,« je zapisal.

»Napisali so ček in šli dalje.«

»Trenutno nočejo vzbujati pozornosti,« je povedal Roger McNamee, ki sodi med prve vlagatelje v Facebook, a je medtem postal eden najglasnejših kritikov družbenih omrežij. »Mnogi so povezani s platformami, ki netijo težave, in ne želijo, da bi se to javno razkrilo.«

Mitch Kapor, star podjetnik na področju programske opreme, ki je nato postal vlagatelj, že dolgo opozarja, da se morajo vlagatelji obnašati odgovorno in zahtevati odgovore od družb. Z ženo Freado Kapor Klein, ki se ukvarja s tveganim kapitalom in z naložbami z ugodnim družbenim učinkom, sta bila med prvimi, ki sta denar vložila v Uber, nato pa družbo leta 2017 javno kritizirala zaradi obtožb nekdanje zaposlene Susan Fowler o spolnem nadlegovanju.

Zakonski par že leta poziva tvegani kapital, naj se bolj potrudi, in dejansko so se nekajkrat zamislili, na primer po uboju Georgea Floyda lani poleti. A ukrepi vlagateljev so v najboljšem primeru omejeni na javne izjave, je poudarila Freada Kapor Klein. »Objavili so izjavo, podpisali ček in šli dalje, ne da bi spremenili način svojega poslovnega razmišljanja.« (Druga skrajnost so posnemovalci Trumpa. Ti tako kot on omalovažujejo spornost skupin, ki verjamejo v nadvlado belcev, kot je Proud Boys, češ da gre samo za nekaj gnilih jabolk, nekateri pa so celo ploskali ob odločitvi podjetja za kriptovaluto Coinbase, da bo v svojih prostorih popolnoma prepovedalo razprave o rasni enakosti in politiki.)

A po 6. januarju letos ni opaziti niti tiste skromne samorefleksije, ki je vzniknila lansko poletje. (Nacionalna zveza za tvegani kapital je 7. januarja sicer objavila izjavo, v kateri je obsodila napad domačih teroristov, a svoja stališča so javno objavili le izjemno redka podjetja in posamezni vlagatelji, ki imajo večji vpliv na kulturo zagonskih podjetij.)

Po mnenju Mitcha Kaporja, se današnji vlagatelji – ki običajno sodelujejo v upravnih odborih teh družb in naj bi usmerjali njihovo strategijo – poskušajo izogniti temu, da bi jih poklicali na odgovornost.

»Umaknili so se v molk,« je povedal. »Nočejo priznati svoje odgovornosti pri povzročitvi katastrofe.«

Razvojni svetovalec podjetjem Arjun Gupta pa trdi, da vlagatelje tveganega kapitala bolj skrbi, da bi jih povlekli v politični boj. Večina občuti nelagodje ob predlogu, da bi vlagatelji morali sooblikovati politiko podjetij v svojih portfeljih – in mnenje uporabniške baze, ki ji poskušajo ustreči.

Po 6. januarju je v imenu svojih strank opravil več pogovorov s tveganimi vlagatelji in nekateri razmišljajo, da bi se v okviru strategije za zmanjšanje tveganja umaknili iz takšnih naložb. Ne skrbi jih toliko vpliv platform, ki jih financirajo, temveč se bojijo pritiska svojih podrejenih in da bi se institucionalni vlagatelji, katerih premoženje upravljajo, odločili ukrepati. Nikakor si ne želijo, da bi se morali vključiti v to kočljivo politično razpravo.

Nekateri udeleženci pravijo, da pogovori o odgovornosti potekajo zasebno, med drugim tudi na družbenem omrežju Clubhouse, ki temelji na govorni komunikaciji in je priljubljeno med vlagatelji v Silicijevi dolini. Tudi temu omrežju očitajo, da se je prepočasi odzvalo na težave z nadlegovanjem na svojem spletišču.

Kritiki, ki pozivajo k ukrepanju, kot je tako imenovana deplatformizacija skrajnih vsebin, poudarjajo, da od družb ne pričakujejo policijskega nadzora nad političnimi stališči, temveč to, da ukrepajo, ko so ta stališča izražena kot sovražni govor in pozivanje k nasilju. Hkrati pa zahtevajo, da družbe razvijejo in uvedejo moderiranje vsebine. Zakaj se vlagatelji tako upirajo temu, da bi svoje družbe poklicali na odgovornost?

»Pospeševalke dogajanja so.«

Številne alternativne tehnološke družbe niso obstranke v svoji panogi, čeprav so njihovi uporabniki na obrobju političnega spektra. Večina teh družb je vpeta v sistem zagonskih podjetij in zbiranja denarja v Silicijevi dolini, ki možnosti za rast pogosto postavlja pred uporabnost in potrebe. Storitve, kot so Gab, MeWe, Minds, DLive in Clouthub – ki le počasi ali zelo nerade brišejo sovražni govor, teorije zarote in grožnje z nasiljem, čeprav je vse našteto v nasprotju z njihovimi lastnimi pravili uporabe –, so vse prejele denar, namenjen inkubatorjem, skupinskemu financiranju, angelskim vlagateljem, zbiranju sredstev in nakupom.

Posredno jim koristi tudi upor v Kapitolu, in sicer zaradi navala uporabnikov po izgonu Trumpa, njegovih posnemovalcev in uporabnikov, ki širijo zaroto QAnon z največjih platform.

V nekaj primerih so bile prisiljene ukrepati zaradi pritiska javnosti. DLive, kriptovalutno spletišče za točenje posnetkov, ki ga je oktobra lani kupila fundacija Tron v lasti BitTorrent, je zamrznila oziroma za vedno ukinila račune, kanale in oddajanje posameznikov, potem ko je pravno središče Southern Poverty Law Center prepoznalo tiste, ki so v živo prenašali napad iz notranjosti zgradbe Kapitola.

Niti fundacija Tron, ki je lastnica DLive, niti Medici Ventures, podružnica Overstocka, ki je vložila v Minds, se nista odzvala na prošnjo po komentarju.

EvoNexus, tehnološki inkubator iz Južne Kalifornije, ki je pomagal financirati samooklicano »nepristransko« družbeno omrežje CloutHub, je prošnjo za komentar posredoval njegovi ekipi za stike z javnostjo in ta je zanikala, da bi vstajo načrtovali prek te platforme. Ekipa je povedala, da je bila nova skupina na platformi, ki jo je odprl Jeff Brain, namenjena le iskanju skupnega prevoza na Trumpov shod 6. januarja. Skupina je bila izključno za miroljubne dejavnosti in je člane prosila, naj prijavljajo vse, ki bi govorili o nasilju, so poudarili odgovorni za stike z javnostjo.

A meja med govorom in dejanji je tanka, opozarja Margaret O'Mara, zgodovinarka na washingtonski univerzi, ki preučuje presek med tehnologijo in politiko. Ko se platforma odloči, da se ne bo postavila ne na eno ne na drugo stran, in če ne namerava omejevati svobode govora, ljudje pa nato govorijo grozne stvari, katerih posledica so dejanja, se morajo platforme sprijazniti, da so pospeševalke dogajanja in da so postale organizacijska platforma za takšne dogodke.

»Morda zato ne bodo sklenili posla.«

O'Donnel je izpostavil tudi, da vlagatelje večinoma skrbi, da bi z izražanjem mnenja o takšnih podjetjih težje sklepali posle in torej služili.

Celo podjetja za tvegani kapital so odvisna od denarja, ki se nahaja drugje v sistemu, je dodal. »Morda bi zato izgubili posel ali bi jih ožigosali kot težavne partnerje ali se spravili na nekoga, ki bo družbo zastopal na naslednjem strateškem srečanju zagonskih podjetij, angelskih vlagateljev in tveganega kapitala.«

Kljub vsemu se O'Donnel ne strinja, da bi se vlagatelji morali popolnoma izogibati alternativnim tehnološkim podjetjem oziroma platformam. Tehnološki vlagatelji imajo radi rušitve, je pojasnil, in v alternativnih platformah vidijo možnost, da razbijejo monolite.

»Bi enako tehnologijo lahko uporabili za usklajevanje delovanja nepridipravov? Da, to je mogoče, tako kot ljudje ob pomoči telefona zagrešijo zločin,« je pojasnil in dodal, da bi to vprašanje lahko rešili s sprejetjem ustreznih predpisov in postopkov.

»Nekatere teh alternativnih tehnoloških družb zanima predvsem decentralizacija, druge pa poudarjajo politično plat,« je razložil. Gab, na primer, se mu ne zdi decentralizirana platforma, temveč osrednje vozlišče za gostovanje ljudi, ki bi pri drugih ponudnikih kršili pogoje storitve in uporabe.

»Internet je decentraliziran, kajne? Vendar imamo metode za sestavo podatkovnih zbirk kršiteljev zaradi neželene pošte in napadov, zato je storitev začasno nedostopna,« je povedal in namignil, da enako velja tudi za kršitelje na alternativnih platformah.

O'Marova pa je opozorila, da ne bi smeli spregledati nevarnejših plati teh platform za sporazumevanje in tega, kako njihov ustroj pogosto spodbuja nevarno vedenje. »Gre za nekakšen eskapizem, ki ga je mogoče opaziti v odzivu vplivnih ljudi tehnološke panoge. Če imamo alternativne tehnologije, če imamo decentraliziran internet, če imamo bitcoin, bo vse bolje.«

Takšno stališče je označila za idealistično, vendar skrajno nerealistično in je po njenem znak globoko zakoreninjene kulture Silicijeve doline. Ta kultura se je začela porajati z odklanjanjem sveta, kakršen je bil, nadomestila naj bi ga alternativna platforma, na kateri bi prenovili družbene odnose.

Kot je dodala O'Marova, se težava skriva v tem, da so te rešitve skrajno tehnološke in v glavnem jih širijo privilegiranci, ki ne zmorejo povsem razumeti socialne politike. Ne moremo torej govoriti o dejanskem soočenju s strukturno neenakostjo in z drugimi sistemi, ki bi jih bilo treba spremeniti.

Kako doseči preobrazbo

Nekateri poznavalci menijo, da bi tehnološki vlagatelji lahko izkoristili svoj vpliv na to, kakšna podjetja nastajajo, če bi le hoteli.

»Če bi se tvegani kapital izogibal plenilskim poslovnim modelom, ki razpihujejo nasilje, bi to pripomoglo k preobrazbi,« je prepričam McNamee.

Na ravni posameznih primerov pa bi pred odločitvijo za naložbo lahko začeli postavljati zahtevnejša vprašanja, dodaja O'Donnell, in se izogibali družbam brez izdelane politike do vsebine oziroma bi od njih zahtevali, da jo pripravijo še pred podpisom pogodbe.

O'Donnell dodaja, da vlagatelji lahko tudi prodajo svoje deleže, tudi z izgubo, če bi želeli izraziti svoje nestrinjanje. Zaveda pa se, da so to prevelika pričakovanja – navsezadnje je zelo verjetno, da bi hitro rastoče zagonsko podjetje preprosto našlo drug vir denarja in z njim nadomestilo praznino, ki bi jo zapustil načelni vlagatelj. To bi bil boj z mlini na veter, saj nadomestnih vlagateljev ne manjka.

Povedano drugače, za dejanski razmislek med vlagatelji bi vsa Silicijeva dolina morala razmišljati drugače, a je trenutno še vedno osredotočena le na eno in edino pomembno merilo, in to je dobiček, je dodala Freada Kapor Klein.

Če bi financerji spremenili svoje naložbene strategije in vanje vključili tudi moralne klavzule, s katerimi bi izločili podjetja, ki kujejo dobiček z ekstremizmom, kar na primer predlaga O'Donnell, bi to res močno vplivalo na pričakovanja vlagateljev v zagonska podjetja, je prepričana O'Marova. »Ljudje resda sledijo denarju, a ne samo njemu, zanje so pomembni tudi mentorstvo, ustroj podjetja, skup predstav o tem, kaj pomeni poslovna uspešnost,« je pojasnila. »Odlično bi bilo, če bi pobudo prevzeli vlagatelji, ki so ponosni na svojo pripravljenost tvegati, podpreti inovativnost in rušilnost,« je sklenila Kapor Kleinova. »A cunami se bliža. In nekaj se bo moralo spremeniti.«

Copyright Technology Review, distribucija Tribune Content Agency.