uredi› krajšaj› T:661 M:833 Z: [×]

Iz tujega tiska - Sledi nam cela vojska koronavirusnih aplikacij

Skrajni čas je, da tudi mi začnemo slediti njim, predstavljamo vam MIT Covid Tracking Tracker (okrajšali smo ga na www.monitor.si/tracker, op. ur.).

Bobbie Johnson, MIT Technology Review

Med divjanjem pandemije covida-19 tehnologi po vsem svetu vneto razvijajo aplikacije, vzpostavljajo storitve in sisteme za sledenje stikom, da bi lahko odkrili in obvestili vse, ki so imeli opravka z okuženo osebo. Nekatere aplikacije so preproste in začasne, druge pa razširjene in vsiljive: kitajski sistem, na primer, srka podatke o istovetnosti državljanov, njihovi lokaciji in celo zgodovini spletnih plačil, da lokalna policija lahko preži na tiste, ki kršijo predpise o karanteni.

Nekatere storitve zagotavljajo majhne lokalne skupine računalničarjev, medtem ko so druge razpredene po vsem svetu. Apple in Google sta sestavila ogromne ekipe, ki razvijajo sisteme prihodnosti za opozarjanje ljudi na morebitno izpostavljenost, in te storitve bi tako rekoč takoj lahko začelo uporabljati na stotine milijonov ljudi.

Mnenja, ali so te aplikacije samo tehnokratsko sanjarjenje ali ob pravilni izvedbi morda uporabno dopolnilo ročnemu sledenju – delavci izprašajo ljudi, ki so jim diagnosticirali bolezen covid-19 in nato izsledijo njihove nedavne stike –, se razhajajo. Kakorkoli že, dejstvo je, da se te storitve že uvajajo in verjetno jim bodo v prihodnjih mesecih sledile nove.

Kljub poplavi teh storitev o njih oziroma o tem, kako bodo vplivale na družbo, vemo zelo malo. Koliko ljudi jih bo posnelo in uporabljalo, kako razširjene morajo biti, da bodo tudi delovale? Katere podatke bodo zbirale in s kom jih bodo delile? Kako bodo te podatke uporabljali v prihodnosti? Že obstajajo smernice za preprečevanje zlorab?

Naša podatkovna zbirka zajema podrobnosti o vseh pomembnih avtomatiziranih načinih za sledenje stikom z vsega sveta.

Ko smo postavljali ta vprašanja, smo ugotovili, da vsa nimajo jasnih odgovorov.

Primerjava aplikacij z vsega sveta je pokazala, da ne obstaja osrednje zbirališče podatkov, temveč nepopoln, nenehno spreminjajoč se podatkovni zbir iz številnih virov. Prav tako razvijalci in zakonodajalci ne poznajo enotnega, standardnega pristopa: tako pri nadzorovanju državljanov kot pri njegovi transparentnosti vladajo občutne razlike med državami.

Naš Covid Tracking Tracker (www.monitor.si/tracker), to je sledilec za sledenje covidu, je prva podatkovna zbirka z vsemi podatki, s katero je laže ohraniti pregled nad hitro spreminjajočimi se razmerami. Podatkovna zbirka zajema podrobnosti o vseh pomembnih avtomatiziranih načinih za sledenje stikom z vsega sveta.

Sodelujemo s številnimi strokovnjaki, da bi sploh vedeli, na kaj moramo biti pozorni, in se opiramo na različne vire, vključno z vladnimi dokumenti, napovedmi in medijskimi članki, poleg tega se pogovarjamo tudi neposredno z razvijalci aplikacij in tako spoznavamo tovrstno tehnologijo in zakone, ki jo urejajo.

Na voljo je prva različica naše podatkovne zbirke.

Za zdaj smo popisali 25 posameznih obsežnejših avtomatiziranih metod za sledenje stikom, vključno s podrobnostmi, za kakšno metodo gre, kako deluje, kakšne postopke zajema in na katerih zakonih temelji.

Pri nadzorovanju in dopolnjevanju zbirke bi potrebovali tudi vašo pomoč, tako da bi lahko dolgoročno sledili razvoju, uvajanju in spreminjanju teh storitev (Glej spodaj Kako javiti spremembe).

A najprej se je treba posvetiti vrsti podrobnosti in opozoril. Naš projekt pomeni kontinuirano delo, podatki se nenehno spreminjajo in k temu bodo pripomogli nove in nove aplikacije, podrobnejši nadzor nad temi storitvami, širitev sledenja in nadaljevanje pandemije. Zato smo podrobneje opisali, na kaj smo pozorni.

Kaj vključuje Covid Tracing Tracker

Če povemo na kratko, sestavljamo seznam avtomatiziranih aplikacij za sledenje stikom, ki jih podpirajo vlade posameznih držav. Te aplikacije delujejo tako, da uporabnike in zdravstvene oblasti samodejno obveščajo, ali je bil nekdo morda izpostavljen koronavirusu. Tej storitvi pogovorno rečejo kar obvestilo o izpostavljenosti.

Pri vsaki aplikaciji, ki jo evidentiramo, postavimo nekaj temeljnih vprašanj: Kdo jo je naredil? Je že na trgu? Kje bo na voljo in na katerih platformah? Na kakšni tehnologiji temelji? Sčasoma bomo hkrati vedeli več o tem, kako te storitve delujejo v praksi, na primer, koliko ljudi jih posname in kakšen doseg imajo.

Potem so tu zapletenejše teme. Je uporaba obvezna? Kakšno stopnjo zasebnosti jamči aplikacija? Ali varuje pravice državljanov? Kako transparentno posluje podjetje, ki je razvilo aplikacijo? To izvemo iz odgovorov na pet vprašanj, ki smo jih sestavili na podlagi načel ameriške zveze za državljanske svoboščine in drugih organizacij.

Je uporaba aplikacij prostovoljna? V nekaterih primerih je, v nekaterih državah pa jih morajo posneti in uporabljati številni ali celo vsi državljani.

Je obdelava podatkov omejena? Podatke včasih obdelujejo tudi za druge namene, ne le javnozdravstvene, recimo za izvajanje zakonov, kar bi utegnilo veljati dlje kot pandemija oziroma epidemija covida-19.

Bodo podatki po določenem obdobju uničeni? Podatki, ki se zbirajo z aplikacijo, se ne bi smeli shraniti za vedno. Če jih samodejno izbrišejo po razumnem času (običajno po največ 30 dnevih) ali če aplikacija uporabnikom omogoča ročno brisanje lastnih podatkov, smo ji podelili zvezdico.

Je storitev pregledna? Preglednost med drugim zagotavljajo jasni, javno objavljeni zakoni in sama zasnova aplikacije, odprtokodna osnova oziroma vse našteto.

Za vsak pritrdilen odgovor je aplikacija dobila zvezdico. Če na vprašanje ni bilo mogoče odgovoriti pritrdilno – ker je odgovor ne oziroma ker nanj ni mogoče odgovoriti –, ni ocene. Na voljo je tudi prostor za pripombe, kar omogoča, da se dejstva postavijo v ustrezen širši kontekst.

Poleg tega smo pojasnili tudi, na kakšni tehnologiji temeljijo aplikacije. Razloženih je tudi nekaj ključnih izrazov.

Lokacija: Nekatere aplikacije uporabnikove stike prepoznajo tako, da sledijo premikanju telefona (na primer ob pomoči GPS ali s triangulacijo z bližnjih mobilnih postaj) in iščejo druge telefone, katerih lastniki so se zadrževali na istem kraju.

Bluetooth: Nekateri sistemi beležijo bližino – telefoni si prek bluetootha izmenjavajo šifrirane žetone z drugimi bližnjimi telefoni. V tem primeru je lažje anonimizirati podatke in na splošno naj bi bolje varovali zasebnost kot pri metodi z beleženjem lokacije.

Google, Apple: Številne aplikacije se opirajo na skupni aplikacijski programski vmesnik, ki ga razvijata Apple in Google. Ta telefonom s sistemoma iOS in Android omogoča, da se prek bluetootha sporazumevajo med seboj, in na tej osnovi nastaja aplikacija za sledenje stikom, ki bo uporabna za oba sistema. Družbi načrtujeta, da bosta to aplikacijo pozneje vgrajevali neposredno v svoja operacijska sistema.

DP-3T: Pomeni decentralizirano sledenje bližini z ohranjanjem zasebnosti. Gre za odprtokodni protokol za sledenje prek bluetootha, pri katerem se dnevnik stikov posameznega telefona beleži le lokalno, zato pristojne agencije oziroma organi ne morejo vedeti, kdo je bil izpostavljen virusu.

Sčasoma se bodo te kategorije mogoče še razširile.

Česa podatkovna zbirka ne vključuje

V prvi vrsti smo osredotočeni na aplikacije za avtomatizirano sledenje stikom, ki jih javnost že uporablja oziroma jih bo v kratkem. To pomeni, da ne spremljamo protokolov, po katerih se bodo podatki stekali v aplikacijo (zato zgoraj omenjenega skupnega vmesnika Googla in Appla ni na seznamu), izdelkov na začetnih stopnjah razvoja in eksperimentalnih aplikacij, ki jih ne podpira država oziroma niso povezane z javnim zdravstvom. Med začetnim iskanjem smo odkrili več kot 150 takšnih aplikacij, vendar številne verjetno ne bodo dosegle javnosti. Ko bodo te projekte pripeljali do stopnje dejanskega izdelka, bodo dodani na seznam aplikacij.

Drugič, čeprav bo ključno vzajemno delovanje med ročnim sledenjem stikom in avtomatiziranimi sistemi, ročnega spremljanja stikov za zdaj ne analiziramo.

Na koncu naj še poudarimo, da seznam ne pomeni priporočila, ali posneti neko aplikacijo. Njegov namen je posredovati podatke, na podlagi katerih se boste lažje razumno odločili za uporabo takšne storitve oziroma na podlagi katerih bi bilo treba zahtevati spremembe v pristopu države do sledenja stikom.

Spremljanje vseh teh podatkov bo moralo biti neprekinjeno in bo zahtevno – dejstva se nenehno dopolnjujejo, številke se spreminjajo in včasih se zakoni ne upoštevajo. Morda bomo ugotovili, da se teorija precej razlikuje od prakse oziroma da obljube ostanejo neizpolnjene.

Copyright Technology Review, distribucija Tribune Content Agency.