uredi› krajšaj› T:817 M:1033 Z: [×]

Iz tujega tiska: Prihodnost družbenih omrežij bo morda zvočna

Ko 23-letna razvijalka programske opreme Nandita Mohan pregleduje elektronsko pošto, posluša svoje prijatelje iz študijskih dni, ki opisujejo svoj dan, obuja spomine in razmišlja, kako je diplomirati med pandemijskimi omejitvami.

Tanya Basu, MIT Technology Review

Mohanova ne uporablja niti telefona niti ne posluša zelo osebnega podkasta, temveč uporablja Cappuccino, aplikacijo, ki zvočne posnetke zaprte skupine prijateljev ali sorodnikov pošlje naslovniku v obliki zvočnega posnetka. Tega je mogoče naložiti na računalnik ali drugo napravo.

»Ko jih slišim, se zavem, kako dragoceno je naše prijateljstvo, njihov glas je zame zelo pomemben,« je povedala.

Zvočna sporočila so znana že leta. Glasovna sporočila na Whatsappu so zelo priljubljena predvsem v Indiji, zvočno sporočanje na Wechatu pa je razširjeno na Kitajskem. Med pandemijo te funkcije olajšajo ohranjanje stikov in omogočajo, da se uporabniki izognejo Zoomu, ki so ga že naveličani. Zdaj nov val priljubljenih aplikacij pripomore k pristni in neobdelani izkušnji in zvok je spet začel povezovati ljudi. Od telefonskih pogovorov do kratkih sporočil in nazaj k zvoku – pri uporabi telefona se očitno spet vračamo h klasiki.

Novinci

Najbolj znana mreža s poudarkom na zvoku je Clubhouse, živahna aplikacija izključno na povabilo, ki je začela delovati lansko pomlad in požela same pohvale za svoje pogovornim oddajam podobne klepetalnice, kot so bile značilne za zgodnje internetno obdobje. Njihova uporaba spominja na (spletno) pomenkovanje na zabavi.

A Clubhousovega obetavnega začetka niso nadgradili z uspešnim nadaljevanjem, saj ni bil moderiran in ženomrzni vlagatelji tveganega kapitala so si na njem lahko dali duška. Novinarka New York Timesa Taylor Lorenz, ki je nekoč oboževala to aplikacijo, je bila žrtev nadlegovanja v klepetalnici, ker je prijavila vedenje enega teh uporabnikov.

»Nikoli več ne bom uporabila te aplikacije,« je Lorenzova zatrdila za Wired. »Ne nameravam podpirati mreže, ki varnosti ne jemlje resno.« Njena izkušnja ni bila izjema in odtlej so aplikacijo preplavili še hujši, rasistični elementi. Kot bi vedenje, ki kazi vse druge družbene platforme, prežalo tudi pod Clubhousovim ekskluzivnim, frajerskim prvim vtisom.

Pravi bum priljubljenosti je doživela aplikacija za klepetanje o igrah Discord. Storitev temelji na programski opremi za telefonijo prek internetnega protokola, ki klepet pretvarja v besedilo (to je zamisel igralcev video iger, ki ne morejo tipkati, medtem ko igrajo). Junija je Discord objavil svoje novo geslo Vaš prostor za pogovor, s čimer je želel ustreči potrebi ljudi po povezovanju med pandemijo in storitev prikupiti tudi tistim, ki jih računalniške igre ne zanimajo. Tržna poteza je očitno delovala, saj je oktobra lani aplikacija po ocenah imela kar 6,7 milijona uporabnikov – tik pred začetkom pandemije pa niti poldrugega milijona.

Nekatere Discordove skupnosti oziroma »strežniki« so majhne in nedolžne kot otroci, ki organizirajo »pižama parti« na daljavo, druge pa vključujejo celo skrajne desničarje, ki so storitev izrabili za organizacijo rasističnega shoda v Charlottesvillu in nedavnega vdora v Kapitol.

Tako na Discordu kot Clubhousu je notranja kultura – zabubljenih igralcev v primeru Discorda in pretirano samozavestnih vlagateljev na Clubhousu – pripomogla k skupinski dinamiki, ki je v najboljšem primeru odbijajoča in v najslabšem polna predsodkov. A nihče ne more zanikati privlačnosti obeh platform, saj je vendar tako frajersko, če govoriš in te drugi dobesedno slišijo. Navsezadnje je ravno to temeljna ponudba družbenih omrežij: demokratizacija glasu.

Govori in prisluhnili ti bodo

Zvočna družbena omrežja so v obdobju omejenega druženja in osame zaradi same intimnosti glasu še toliko privlačnejša. Jimi Tele, direktor Chekmata, aplikacije za zmenkarije brez tipkanja, ki uporabnike povezuje glasovno in prek videa, je pojasnil, da je želel uvesti aplikacijo, ki bi preprečevala ustvarjanje lažnih profilov.

»Želeli smo ukiniti anonimnost in pretvarjanje, ki ga omogoča pisanje, namesto tega pa ustvariti skupnost, temelječo na pristnosti. Uporabnike spodbujamo, da se predstavijo takšni, kot so, ne da bi jih kdo obsojal,« je dodal Tele. Uporabniki aplikacije imajo možnost zvočnih sporočil, ki v povprečju trajajo pet sekund, nato pa se postopoma podaljšujejo. Checkmate ima tudi možnost posredovanja posnetkov, vendar se nekaj tisoč uporabnikov raje zanaša predvsem na glas. »Zvočnih sporočil jih je manj strah kot video posnetkov,« je pojasnil.

Neposrednost in pristnost sta razloga, da je Gilles Poupardin ustvaril Cappuccino. Vprašal se je, zakaj že ne obstaja možnost za zbiranje glasovnih sporočil v skupni datoteki, ki jo je mogoče prenesti na napravo. »Vsi sodelujejo v skupinskih pogovorih s prijatelji,« je povedal. »Kako bi bilo, če bi jih lahko tudi slišali? To bi bilo nekaj res posebnega.«

Mohanova se strinja in dodaja, da se je njena skupina prijateljev iz Facebookove skupine na njegovi storitvi Messenger preselila na Cappuccino, nato pa že na začetku pandemije preverila tudi Zoomove klice. A pogovori so se vedno sprevrgli v nizanje pomembnih svetovnih novic. »Časa za podrobnosti pa ni bilo,« je potožila. Vsakodnevna Cappuccinova »zrna«, kot so poimenovali zlepljene posnetke, so prijateljskemu krogu Mohanove omogočila, da je bil na tekočem in hkrati imel občutek zasebnosti. »Prijateljica se je preselila v drugo mesto in je razlagala, da si ravno kuha kavo. Tega, recimo, med klicem na Zoomu ne bi nikoli omenila, ker je preveč omejitev,« je povedala Mohanova.

Celo uveljavljena podjetja z družbenimi omrežji so se ogrela za novost. Lani poleti je Twitter uvedel zvočne objave, ki jih uporabniki lahko prilepijo na svojo časovnico. Decembra pa je predstavil beta funkcijo, imenovano Prostori, za moderirane pogovore v živo med uporabniki.

»Zanimalo nas je, ali bi zvok v javnem pogovoru pomenil dodaten element povezanosti,« je razložil Rémy Bourgoin, izkušen programski inženir v Twitterjevi ekipi za zvočne objave in funkcijo Prostori.

Bourgoin poudarja, da so si Prostore zamislili kot enako intimno in prijetno doživetje, kot je vabilo na skrbno načrtovano večerjo. Dodal je: »Ni vam treba poznati vseh, da se zabavate, vendar se morate v vsakem primeru za mizo počutiti sproščene.«

Morda ste ob navedbi, da bi Twitter rad ustvaril »prijeten« in »intimen« prostor, prhnili od nejevere. Navsezadnje se to omrežje ne more ravno pohvaliti z bleščečo preteklostjo ustvarjanja spletnega okolja, ki bi veljalo za toplo in ranljive uporabnike varovalo pred zlorabami.

Bourgoin je poudaril, da niso hiteli z nadgradnjo beta različice in s širjenjem te funkcije na čim več uporabnikov, kaj šele z dodajanjem podnaslovov – kar je redka funkcija na zvočnih omrežjih. »Trenutno kršitve v Prostorih lahko prijavljajo vsi, ki jih uporabljajo. Ekipa nato prijavo pregleda in preveri, ali gre res za kršitev Twitterjevih pravil uporabe,« je zagotovil Bourgoin.

Grdota

Ah, to moderiranje. Moderiranje vsebine pri slušnem sporazumevanju je daleč zahtevnejše kot pri pisnem. Besedila, po katerih je mogoče iskati, in samodejno moderiranje sta delno uspešna, vendar je človeški moderator še vedno najučinkovitejša metoda za onemogočanje ljudi, ki ne upoštevajo pravil skupnosti – s čimer ogrožajo druge ljudi. Na platformah, kjer lahko uporabniki kadarkoli vskočijo in klepetajo, je ravno demokratizacija, zaradi katere so zvočna sporočila tako privlačna, nočna mora za moderatorje. »Gre za izjemen izziv za vsako platformo,« je prepričan Austin Petersmith, ustanovitelj Capiche.fm, ki od lani deluje v beta različici. Spletišče je vzniknilo iz skupnosti programerjev in spominja na radijsko oddajo s klici poslušalcev: voditelji pokličejo drug drugega, da začnejo oddajo, in povabijo poslušalce, naj se jim pridružijo.

Kot uporabniki Clubhousa že vedo, se v izključno zvočnih prostorih hitro kaj zaplete, enako kot kjerkoli na internetu. Ljudje, ki že tako trpijo zaradi spletnih zlorab – tisti iz marginalnih skupin, ženske, transspolne osebe, nebelci in mladi –, se najbrž ne bodo upali preseliti tja, kjer bi jih spet zlorabili, le na drugačen in še težje obvladljiv način.

Nekaj razlogov kaže tudi na to, da bi te novejše platforme z manj omejitvami in pravili lahko privlačile odtujene, skrajno desničarske in zarotniško naravnane skrajneže ter vernike QAnon, ki zdaj odpirajo lastna omrežja.

Kakorkoli že, zvočna omrežja očitno ponujajo nekaj, česar tradicionalna družbena omrežja ne morejo. Med glavnimi prednostmi formata je neposredna povezava uporabnikov med glasovnim ali video klicem, na katerega imajo sami velik vpliv. Pred telefonskim pogovorom – pa tudi pogovorom prek Zooma – je treba vsaj malo načrtovati. Vsebina na slušnih družbenih medijih pa se lahko ustvarja in prebavlja, ko se uporabnik za to odloči in na takšen način, kot ga tok novic, obvestila in obsedeno iskanje poročil o čim hujših katastrofah ne dopuščajo. Kot je Cappuccino opisala Mohanova, ki svoje prijatelje posluša vsako jutro: »Pritegne me in me prisili, da pozorneje poslušam, ko mi posameznik nekaj razlaga. Včasih si celo zapišem, kaj bom odgovorila in povedala.«

Za Mohanovo je predvajanje posnetkov kroga petih prijateljev postalo priljubljen obred, med katerim izve najnovejše novice, in to takrat, ko si lahko vzame čas. »Vsak dan, sredi delovnika, snemam sporočila na Cappuccinu,« je povedala. »To se mi zdi zelo osebno. Slišim glas prijateljev in zdi se mi, da sem na tekočem o vsem, kar počnejo vsak dan.«

Copyright Technology Review, distribucija Tribune Content Agency.