uredi› krajšaj› T:138 M:354 Z: [×]

Iskanje prihodnosti

Ko se je Google preobrazil v Alphabet, se je zdelo, da gre za preprosto logiko: družba družb lahko inovira hitreje kot ena sama pošastna velikanka. A to je šele začetek.

Ne sklada se ravno s tem, kar se nam podzavestno zdi logično,« je pred nekaj leti pripomnil soustanovitelj Googla, Larry Page. »Praviloma v poslu razmišljaš, kaj bo tvoja naslednja poteza. Morda se lahko lotiš tudi več projektov, ki so manj povezani med seboj.«

Takrat je pojasnjeval, zakaj se je njegova družba – katere uradno poslanstvo je urejati podatke z vsega sveta in skrbeti, da so uporabni in dostopni vsem – razširila in se lotila vsega mogočega, od tega, da uči voziti avtomobile, pa do raziskovanja metod za podaljšanje človeškega življenja. Razlaga se je zdela značilna zanj in iskren odsev njegovega nenavadnega načina razmišljanja. Danes se zdi še nekaj več: slutnja nemara najbolj korenite, labirintske preobrazbe podjetja v digitalni dobi.

Page je minulega avgusta objavil pismo, v katerem je napovedal preobrazbo Googla v konglomerat po imenu Alphabet. Opisal ga je kot novo holdinško družbo, sestavljeno iz neodvisnih enot. Googlov brskalnik in s tem povezani posli – tudi Android, Gmail in Youtube, če naštejemo le nekatere – bi bili le ena od njih. Četudi to sprva ni bilo znano, bi Alphabet vzel pod svoj krov še devet drugih družb, med njimi Calico (podjetje, ki se ukvarja z zdravjem in daljšanjem pričakovane življenjske dobe), Verily (Googlov izdelovalec »pametnih« kontaktnih leč), X (Googlovo enoto za raziskave in razvoj), DeepMind (umetna inteligenca) in Access (vse Googlove pobude za hitri internet). Februarja je Alphabet dodal še enajsto enoto, miselni trust oziroma tehnološki inkubator, nekdaj znan pod imenom Google Ideas, ki ga je povzdignil v samostojno pravno osebo z imenom Jigsaw.

Kaj povezuje vsa ta raznovrstna podjetja? In zakaj so tako organizirana? To so ključna vprašanja, s katerimi se ukvarjajo Techland, vlagatelji in vsi, ki tekmujejo s katerimkoli delom družbe, nekdaj znane pod imenom Google – in ta zajemajo tako rekoč vse.

Page se, odkar je naznanil prihod Alphabeta, večinoma skriva. (Za ta članek ga nismo intervjuvali.) A to ne pomeni, da nismo sposobni izluščiti smisla na novo sestavljene družbe. Page se nikoli ne zadovolji z danim stanjem, ženejo ga  hiperčastihlepna prizadevanja za dolgoročne projekte. Tudi Alphabet je dolgoročen projekt, s katerim naj bi premagali vrsto tehnoloških, družbenih in finančnih izzivov, vrojenih v svetu vedno večjih sprememb. Ker smo želeli razumeti to splošnejšo potrebo, smo se omejili na šest področij, s katerimi ima izkušnje – ali vzpostavljen model zanje – eno izmed drugih velikih podjetij: Microsoft, Nike, General Electric, Apple, Facebook in Google iz nekdanjih časov. Ko smo tako razčlenili Alphabetove priložnosti in tveganje, je mogoče okvirno razumeti, za kaj si bržkone prizadeva Page.

Alphabetov začetek je zaenkrat obetaven. Kmalu po objavi rezultatov prvega četrtletja – to je bilo februarja – je za nekaj časa izrinil Apple s položaja družbe z največjo vrednostjo glede na tržno kapitalizacijo (Google se ne more pohvaliti s takim dosežkom). Kot je Page pojasnil v pismu avgusta lani: »Dolgo smo menili, da družbam počasi postane udobno početi vedno isto, zato uvajajo le obrobne spremembe. A v tehnološki panogi, kjer se nova področja velike rasti odpirajo z  revolucionarnimi zamislimi, ti ne sme biti nikoli povsem udobno ali pa nisi več merodajen.«  

Revolucionarni program Alpha­beta bi lahko strnili v nekaj točk:

Prvič: izogibati se je treba Microsoftovim napakam

V osemdesetih letih sta se ustanovitelja Microsofta, Bill Gates in Paul Allen, držala načela, da mora biti v vsakem domu in na vsaki pisalni mizi računalnik in vsi morajo delati z Microsoftovo programsko opremo. To je bil dolgoročni cilj. Ko ga je družba dosegla, so Okna in Office – ki so se lahko pohvalila z več kot 90-odstotnim deležem trga – prinašala sanjski dobiček. Microsoft je postal najdonosnejši stroj za kovanje dobička v zgodovini in je s svojimi ključnimi programskimi izdelki služil toliko, da je vse druge družbe pustil daleč za seboj.

Tako je bilo, dokler ni nastal Google. Odtlej je Googlov brskalnik prevladujoče orodje sodobne dobe s prihodki od oglasov, ki še vedno zagotavljajo zavidljiv dobiček. A v tem uspehu tiči tudi težava. Boj proti njej je eden izmed razlogov za ustanovitev Alphabeta.

Microsoft je na lastni koži občutil, kako slabokrvna se zdi vsaka druga dejavnost, ko ima družba vzpostavljen izjemen poslovni model na nekem področju. Ko so zavzeli svet osebnih računalnikov, so razširili ambicije. Oblikovali so igralni sistem Xbox, postali mobilni in porabili milijarde za brskalnik Bing. Ta prizadevanja v glavnem niso bila uspešna: tržni delež Windows Phona je bolj prispevek k zaokrožitvi decimalnega mesta navzgor, Bing pa še nobeno leto ni bil v črnih številkah. Celo prodajna uspešnica, kot je Xbox, ni mogla dohiteti prihodkov, ki jih prinašajo Okna in Office. Vsak dolar, ki ga je Microsoft zaslužil z novimi podvigi, je prinesel manjši dobiček kot ključni posli. Zato so postali vlagatelji previdnejši pri napovedih Microsoftovega dobička in vrednost njegovih delnic je zastala.

Nemara ni presenetljivo, da so v Microsoftu začeli razmišljati le v eno smer in v vsakem novem tehnološkem valu videli priložnost, da bi prodali še več licenc za Okna. Ne nazadnje je to kokoš, ki jim nese zlata jajca. A ko je Microsoft januarja 2003 napovedal prvo izplačilo dividend, so si to na Wall Streetu razlagali kot znamenje, da družba očitno ne ve, kaj naj naredi s 43 milijardami dolarjev gotovine, ki jo je imela na voljo. Microsoftov sloves družbe, ki se širi, je začel bledeti.

Pagev Alphabet ima trenutno na razpolago 73 milijard dolarjev – to je dokaz, da je primerjava z Microsoftom umestna. Ko je Page spremenil Google v Alphabet, je s tem vlagateljem (in zaposlenim) nedvoumno nakazal, da se še vedno odločno posveča rasti: v nasprotju z Microsoftom ima Alphabet na voljo kup področij, na katera lahko vlaga. Celo učinkovita Googlova enota ima svoj portfelj dolgoročnih projektov, od virtualne resničnosti do strojnega učenja. Kot je Page izpostavil v svojem pismu, je njegova družba v vseh teh letih naredila marsikaj, kar se je ljudem zdelo čudno, a »številne od teh norih zamisli imajo danes na milijarde uporabnikov, na primer Google Maps, Youtube, Chrome in Android«.

Poleg tega zaradi novega ustroja po Pagevi zamisli vlagatelji lažje ocenijo prilive od Googla in jih ločijo od uspešnosti preostalih Alphabetovih enot. Google se zdi močnejši kot kdaj prej. V zadnjem četrtletju lani se mu je prihodek v primerjavi z enakim obdobjem pred letom dni povečal za 18 odstotkov, prihodki v celotnem letu pa so bili 74,5 milijarde dolarjev. Ker so zdaj več kot tri milijarde stroškov prenesli na druge Alphabetove enote, se bo popravila tudi Googlova dobičkonosnost.

Alphabet mora za dolgoročni uspeh seveda preprečiti, da bi Googlov mamutski oglaševalski posel postal bergla (ali, še huje, cokla). Tu bo prišla do izraza celovitost Pagevega novega ustroja. Ker bo Googlova enota bolj osredotočena, se bo lahko hitreje prilagajala in se še izboljšala. Enako drži tudi za druge poslovne enote Alphabeta, ki so zdaj samostojne – in si same določajo cilje.

Drugič: postati nekakšen Nike

Lebdeče rolke. Vesoljsko dvigalo. Internetni baloni. Gibčni (in srhljivi) humanoidni roboti. Tehnologija teleportacije. Globok poklon Alphabetu, ker se poigrava s takimi znanstvenofantastičnimi projekti. Le katera druga družba bi pomislila na razvijanje vesoljskega dvigala? Page ima konkretne ambicije s temi projekti. Nekega dne bodo morda pomagali človeštvu ali pa vplivali na osrednjo dejavnost podjetja.

A zaenkrat ti projekti skrbijo predvsem za prelivanje rdečega črnila v poslovnih knjigah Alphabeta. Lani so povzročili 3,6 milijarde izgube, 83 odstotkov več kot leto prej. Marsikomu se zdijo ti pionirski podvigi norost Paga in predsednika Alphabeta, Sergeyja Brina, njuni nenavadni in nepremišljeni konjički.

A drage dolgoročne projekte podjetja je mogoče videti tudi drugače: kot strošek za oglaševanje. Če se tehnološko podjetje s sedežem v kalifornijskem Mountain Viewju po čem odlikuje, je to ustvarjanje mita o sebi. Fantastične zamisli pripomorejo k temu, da ime podjetja večno sije, in utrjujejo prepričanje, da je Alphabet čaroben kraj, kjer brkljajo najbolj inovativni umi, od snovalca iPoda, Tonyja Fadella, do šefa raziskav na področju ved o življenju, Andyja Conrada. Kljub Alphabetovi nameri, da bi bil holdinška družba, in ne zaščiteno ime, se zbere armada novih privržencev po vsaki govorici, ki zaide na naslovnice, o neuresničenih futurističnih izumih v enem od tamkajšnjih oddelkov – laboratorij X opusti več kot sto konceptov na leto, a poskrbi, da za nekatere kljub temu izvemo (nedavni zgled je tudi sistem za avtomatizirano vertikalno kmetijstvo in tovorna ladja, lažja od zraka, s spremenljivim vzgonom).   

Trženja ob pomoči raziskav in razvoja niso nikjer izkoristili tako dobro kot v družbi Nike. Na mogočnem sedežu v Beavertonu v zvezni državi Oregon je več »ne tako tajnih« tajnih raziskovalnih laboratorijev, na primer Innovation Kitchen, v katerih vrhunski znanstveniki in športniki izumljajo športno opremo prihodnosti. Brzdano razburjenje zaradi dogajanja v teh laboratorijih daje polet tako zaposlenim kot kupcem. Laboratoriji ustvarjajo meglico skrivnostnosti, da ostajajo govorice o njihovih projektih sveže in sočne, s tem pa še utrjujejo prepričanje, da je Nike nekaj posebnega, drugačnega in sinonim za napredek. Nike ne najame umetnika grafitov Futura 2000 in grafičnega oblikovalca Geoffa McFetridga, da bi ustvarjala omejene serije izdelkov, ker bi s tem koval velik dobiček. Podobno kot pri tajnih laboratorijih je namen tega sodelovanja poganjati Nikovo tovarno sanj. Zaposleni ne izdelujejo le copat in opreme, so del nečesa večjega: globalnega kulturnega gibanja opolnomočenja in čilosti. Tak kontekst družbi pomaga v vsem, od vrednosti zaščitene znamke do ohranjanja zaposlenih.

Zaposlenim v Alphabetu, od katerih velika večina dela za Google, se ne zdi vedno tako zelo razburljivo, ko se mučijo z iskalnimi algoritmi in optimizacijo oglaševanja. Kljub temu so veliki cilji znotraj Googla, da bi povezali več uporabnikov in razvili strojno učenje, plemeniti in navdihujoči, po zaslugi Alphabetovih dolgoročnih projektov pa se sodelavci ukvarjajo tudi s širšo futuristično vizijo, v kateri je polno Petrov Panov z doktorati, kot se je izrazil vodja laboratorija X Astro Teller, in v kateri letalski inženir sodeluje z modnim oblikovalcem, nekdanjim vojaškim poveljnikom in laserskim strokovnjakom, da se kar iskri od svežih zamisli. Naveza med običajnim digitalnim oglaševanjem in takšno kulturo prinese neizmerne koristi.

Vzemimo na primer teh 3,6 milijarde dolarjev, ki jih je Alphabet lani izgubil zaradi dolgoročnih projektov. Apple in Microsoft sta skupaj vložila v trženje približno enak znesek, Samsung pa je porabil skoraj štirikrat toliko. Številni od Pagevih ljubljenčkov, na primer Nest, podjetje, ki izdeluje pripomočke za pametni dom, imajo velik potencial, da bodo dolgoročno koristili Alphabetovem poslovanju, kratkoročno pa negujejo posebno kulturo v podjetju. To je, mimogrede, nemara najboljša oglaševalska metoda.

Tretjič: po poti General Electrica

Na Alphabetovi spletni strani abc.xyz je videti kupček lesenih kock s črkami. V nasprotju z Googlovo domačo stranjo ni praznega belega okvirja in utripajočega kazalca, ki bi čakal na uporabnikov ukaz. Črk ni mogoče klikniti, da bi izvedeli kaj več o Alphabetovih podjetjih; tam je samo posnetek! A na tej podobi je tudi namig: ena od črk je odmaknjena od drugih in obrnjena k bralcu: to je svetlo modri G. Alphabet je pravzaprav kup črk, pripravljenih, da zgradijo Google našega stvarnega sveta. Sam Google pa je naša temeljna digitalna infrastruktura: iskanje, elektronska pošta, navigacija, dokumenti. Alphabet torej lahko razumemo kot orodje za izgradnjo temeljne sodobne tehnološke fizične infrastrukture v resničnem svetu.

Gre za analogijo z družbo General Electric, prvim tehnološkim konglomeratom (preden je bila za tehnologijo nujna programska oprema). Alphabet ne načrtuje izriniti GE, temveč bi predvsem rad razvil poslovanje, podobno GE.

Kako bi bilo danes graditi naslednjo generacijo General Electrica? Namesto vetrnih turbin in letalskih motorjev bi se nemara lotili zmajev na čisto energijo in samovozečih avtomobilov. Razvijali bi kontaktne leče, ki merijo sladkor v krvi (Verify), delali zareze v naš genski zapis (Calico) in predali pobudo robotom (Replicant) in brezpilotnim letalom (Project Wing). Načrtovali bi mesta, kjer bi bilo fizično okolje pametno in bi se odzivalo na človekovo navzočnost (Sidewalk Labs). Skoraj vsi oddelki v Alphabetu gradijo oprijemljive, fizične stvari in so kot krepke roke Googlovega vsevednega zbiralnega uma.

GE se čisto slučajno vedno bolj seli v virtualni svet, tako kot se Alhpabet seli v fizičnega. GE uporablja programsko opremo, da bi izboljšal delovanje letal, lokomotiv, rudnikov, naftnih črpališč, čistilnih naprav za odpadne vode, vetrnih turbin in celo uličnih svetilk. Njegova platforma v oblaku Predix za te panoge pomeni petmilijardni posel, ki se še povečuje, njegova enota za internet stvari, Current, ki je usmerjena v energijo, ima na leto dodatno dobro milijardo prometa. (Za primerjavo, vse Alphabetove družbe brez Googla so dosegle lani vsega 448 milijonov dolarjev prihodkov, večino je prispeval Nest.)

GE upravlja podedovano infrastrukturo – tako kot v nekem pogledu tudi Google – obenem pa razvija področja, s katerimi si bo utrdil položaj v prihodnosti. Alphabet je Pagev poskus, da bi svoje podjetje zasidral tako na področju oprijemljivih, uporabnih izdelkov kot v prihodnosti, ki se šele poraja.

Četrtič: sanje o Applu

Če je Microsoft družba, kakršna si Alphabet ne želi postati, je Apple s svojo finančno mogočnostjo in kulturnim pomenom družba, kakršna bi Alphabet rad postal – čeprav bi v Googlovem kompleksu težko našli koga, ki bi to tudi priznal.

Apple ima nekaj, česar Alphabet nima. Od začetka, ko je Apple leta 1976 predstavil svoj Apple I, je porabnikom vlival občutek skladnosti, enotnosti. Soustanovitelj, Steve Wozniak, je namreč osebno skoval celoten načrt tako za napravo kot programsko opremo. Štiri desetletja pozneje Apple še vedno skrbi za »celotno škatlo« – tako za strojno kot za programsko opremo in storitve, spojene v večinoma enovito celoto. Ima celo posebne procesorje za iPhone in iPad. To izrazito velikopotezno početje omogoča drugačne uporabniške izkušnje in jih obenem nadzira. Tako tudi iz svojih baterij izžamejo še zadnjo kapljo energije, iz izdelkov pa iztisnejo kar največji dobiček.

Z Androidom je drugače. Ko je Google leta 2007 predstavil svoj operacijski sistem za pametne telefone, je bila ta platforma brezplačno na voljo izdelovalcem strojne opreme, objavil je izvirno kodo in spodbujal druga podjetja, da so se po mili volji poigravala z njo. »Upamo, da bo Android poganjal na tisoče različnih telefonov,« je izjavil takratni šef Googla, Eric Schmidt.

Schmidt je predvsem podcenjeval vpliv, ki ga bo imela ponudba za Android. Danes kar osemdeset odstotkov pametnih telefonov, ki jih prodajo po svetu, uporablja to programje, poleg tega pa še na desettisoče drugih naprav, s tablicami, urami, televizorji, kamerami in drugim vred, tako da tekmeci lahko le sanjajo o tako dobrem dostopu do porabnikov. A čeprav je Androidova zgodba tako bleščeča, nima srečnega konca, saj se je Google moral odpovedati dvojemu, da je dosegel takšno razširjenost. Prvo je potencialni dobiček. Po Oraclovih ocenah v tožbi proti Googlu bi Android do konca svoje življenjske dobe lahko prinesel 31 milijard prihodka in 22 milijard dobička. Za primerjavo: v zadnjih treh mesecih lanskega leta je Apple z živahno prodajo iPhonov zaslužil 75,9 milijarde dolarjev, to je pomenilo 18,4 milijarde dobička.

Pravzaprav Apple pobere neverjetnih 94 odstotkov dobička v panogi pametnih telefonov, kažejo podatki raziskovalnega podjetja Canaccord Genuity. Trg z Androidom je postal skrajno lahko dostopen in številna podjetja prodajajo preproste telefone z minimalnim dobičkom, če ne kar z izgubo. Napoved, da bo zaradi Androidovega prepričljivega tržnega deleža iPhone postal obrobna naprava – to so v 90. letih storila Okna z Macom – se ni uresničila.

Morda je za Alphabet neugodneje to, da nima nadzora. Ker je Apple lastnik svojega okolja, lahko porabnikom zlahka potisne v roke nove funkcije. Septembra 2015 sta Apple in Google nadgradila svoja operacijska sistema za pametne telefone. Štiri mesece pozneje je bil Applov iOS 9 nameščen v 75 odstotkov iPhonov. Nasprotno pa izdelovalci telefonov in ponudniki brezžičnih storitev slovijo po tem, da zadržujejo nove različice Androida. Googlova nova različica, odlični Marshmallow, je pristal pri komaj 1,2 odstotka uporabnikih Androida, preostalih 98,8 odstotka pa še vedno uporablja zastarelo programsko opremo.

Google se na Android ne more zanesti niti kot na orodje za ogled oglasov. Izdelovalci lahko namreč po mili volji omejijo Googlovo navzočnost v sistemu Android – in to pogosto tudi res storijo. Vsi, od Amazona do kitajskega telefonskega velikana Xiaomi,  prodajajo naprave, v katerih nadomeščajo že nameščene Googlove storitve s svojo ponudbo. »Kaj so storili ti izdelovalci?« je vprašal nekdanji Applov izvršni direktor Michael Gartenberg, ki zdaj dela kot analitik tehnološke panoge; vprašanje, ki verjetno bega Google. »Vzeli so nam naše otročiče in jih hecno preoblekli. Tega si nismo tako predstavljali.«

Google je poskušal bolj uveljaviti svojo avtoriteto pri lastnikih licenc, da bi ohranili celoten nabor Googlovih aplikacij. V poročilu, ki se je novembra lani znašlo na spletni strani s tehnološkimi novicami The Information, je pisalo, da se družba poigrava z zamislijo o oblikovanju lastnih čipov, kar Apple počne že dolga leta. A ker je Android svetu ponudil kot odprto platformo, zdaj tega ne more preprosto preklicati in si prilastiti kot lastniški operacijski sistem, podoben iOS.

Če hočeta Alphabet in Google razviti celostno strategijo, bi bile nemara njuna najboljša možnost novejše kategorije blaga za široko porabo. Tako je tudi mogoče pojasniti, zakaj je Page namenil tri milijarde dolarjev za nakup inovativnega podjetja Nest za izdelavo izdelkov za pametni dom, tako da je zdaj ena od samostojnih delovnih enot Alphabeta. Potem je tu še prazni prostor virtualne resničnosti.

Cardboard, minimalistični sistem, s katerim uporabniki svoj pametni telefon spremenijo v preprost naglavni komplet ob uporabi pripomočkov tretjih izdelovalcev, strošek za to pa je pičlih 15 dolarjev, omogoča zabavno, populistično izkušnjo. Čeprav je Cardboard verjetno preveč improviziran, da bi resno ogrozil tehnološke platforme, kot je Facebookov Oculus Rift, je Googlova enota januarja namignila, da bo razširila svoje načrte na področju virtualne resničnosti in dolgoletnega direktorja družbe, Claya Bavorja, postavila na čelo te dejavnosti. Mesec dni zatem je neki vir Wall Street Journalu povedal, da se Google ukvarja s precej zahtevnejšim kompletom za virtualno resničnost z lastnim zaslonom, procesorjem, senzorji in kamerami. Temu bi lahko rekli »celotna škatla« oziroma celostna rešitev, ki izrazito odstopa od pristopa z Androidom, s katerim naj bi oživilo na tisoče naprav.

Petič: vstop v Facebookovo domeno

Na letnem srečanju Googlovih delničarjev junija lani – zadnje, ki ga je Google pripravil kot staro podjetje – so šefi sedeli na odru, pripadniki občinstva pa so jim zastavljali vsa mogoča vprašanja, od sijajnih do plehkih. Nekdo od navzočih je predsednika, Erica Schmidta, in Paga nadlegoval z izogibanjem temačni prihodnosti kot v Matrici. Nazadnje je bilo tik pred koncem izrečeno še nadležno vprašanje: »Kako preprečevalci oglasov vplivajo na vaše prihodke?«

Vprašanje se je nanašalo na enega večjih vzrokov za zaskrbljenost v zvezi z Googlovim poslovanjem: na računalniškem namizju prevladuje, na mobilnih napravah pa je ogrožen, zlasti zaradi Facebooka in njegovega vedno večjega vpliva tako na porabnike kot oglaševalce. Po ugotovitvah raziskovalne skupine ComScore kar 87 odstotkov uporabe mobilnikov odpade na aplikacije, pri katerih preprečevanje oglasov še ni težava in pri katerih ima prevlado Facebook. Page je ob vprašanju oživel in odgovoril: »Panoga bo morala začeti pripravljati oglase, ki so manj nadležni in se hitreje naložijo. Tu si prizadevamo orati ledino.«

Pagev odziv nakazuje dvoje: mobilno področje bi lahko postalo ključno področje za Google in, kar je manj očitno, Alphabet aplikacijskega univerzuma še ne misli prepustiti tekmecem, kot je Facebook.

Po tem sestanku je Google objavil, da so po vsem svetu mobilna iskanja že presegla iskanja na namiznih računalnikih in da je razvil več pobud, kako bo krojil svoje rezultate in oglase. »Pri porabnikih opažamo pomemben premik k mikrotrenutkom,« je tri mesece pozneje izjavil nedavno imenovani direktor Googla, Sundar Pichai, ob objavi prvih Alphabetovih poslovnih rezultatov. »To so trenutki, ko porabniki hočejo najti, kupiti ali storiti nekaj.« Google je uvedel nov izdelek, s katerim tržniki prek iskalnika laže dosežejo stranke. Kot zgled, kaj vse Google lahko stori za oglaševalce, je minulo jesen ponudil oglaševalsko kampanjo podjetja Dunkin' Donuts, povezano z mobilnim iskanjem. Pri ljudeh, na primer, ki so z Google Maps iskali najbližjo kavarno, je aplikacija ocenila tako razdaljo kot čas čakanja na naročilo, nato pa jih je usmerila tja, kjer bi najhitreje prišli do skodelice kave.   

Google je doslej indeksiral več kot sto milijard povezav v aplikacijah tretjih strank, tako da se v približno 40 odstotkih iskanj prikažejo rezultati iz ene od najpogostejših petih aplikacij. Uvedel je tudi praktično možnost, da uporabniki posnamejo mobilne aplikacije neposredno z iskanja in tako hitreje pridejo do podatkov v njih. Google vse te izboljšave hvali kot glavne pospeševalce rasti prihodkov v drugi polovici lanskega leta (čeprav družba v nasprotju s Facebookom nima ločenih finančnih podatkov za mobilno področje).

V včasih preveč preprostih analizah Facebooka, da predstavlja sedanjost in prihodnost (mobilno), Google pa preteklost (brskalnik), marsikdo spregleda, da je Google močan na obeh področjih, Facebook pa ne. Izpostaviti velja, da je med sedmimi najbolj priljubljenimi aplikacijami v Združenih državah Amerike kar pet Googlovih: Youtube je na drugem mestu, Google Search, Play, Maps in Gmail pa zasedajo mesta od 4 do 7. Facebook in Facebook Messenger sta na 1. oziroma 3. mestu. Google je še okrepil svojo prevlado v odprtem spletu. Februarja je predstavil odprtokodno ponudbo z imenom Accelerated Mobile Pages, ki strankam omogoča urediti prečiščeno, lahkotno različico spletnih strani brez navlake podatkovno težkih, zalednih tehnologij, tako da se strani naložijo tako rekoč v hipu. Več formatov oglasov je pri tej ponudbi onemogočenih. Razlogov, da bi stranke pograbile to ponudbo, je več: hitrejše nalaganje lahko pripomore k boljši uvrstitvi med rezultati Googlovega iskanja.   

Če vas to spominja na Facebookove takojšnje članke (Instant Articles), se ne motite, le da gre v tem primeru za ves internet. Facebook bi uporabnikom rad ponudil veliko zatočišče pred groznim mobilnim spletom, ki preži nanje, Google pa si prizadeva posodobiti mobilni splet z brisanjem meja med njim in aplikaciji podobno uporabniško izkušnjo.

Takšna poteza je značilna za Google – noče se sprijazniti s tem, da mora izbrati eno, ko pa ima lahko oboje. Enako razmišljanje je na dlani tudi pri Googlovem pristopu k pridobivanju naslednjih nekaj milijard uporabnikov svojih storitev. »Prepričani smo, da bi morali imeti v Indoneziji enako kakovostno storitev elektronske pošte ali enako dobre rezultate iskanja kot v New Yorku,« je Pichai dejal vlagateljem in s tem rahlo zbodel Facebook in njegovo sporno storitev Free Basics, ki omogoča le omejen dostop do spleta. »Od zagotavljanja dostopa do spleta na indijskih železniških postajah pa do tega, da bi bil Chromebooks na voljo po vsem območju, vse to je za nas velika priložnost, da naslednji milijardi uporabnikov pomagamo pri dostopu do spleta in do odličnih izkušenj z njim.«

Facebook in Google se bosta še naprej merila tako v prizadevanjih, da bi v splet privabila več kot pet milijard ljudi, kot v rabi umetne inteligence in strojnega učenja, da bosta zanje priročnejša. Čeprav Google nemara ne more več doseči trenutne Facebookove več kot 40-odstotne stopnje rasti, bodo nenehne izboljšave pripomogle, da bo v prihodnjih letih njegova rast kljub temu izražena v dvomestnih številkah. Kot je povedal analitik Colin Sebastian, ki dela za podjetje Robert W. Baird: »Rast pri mladostnikih je še vedno izrazito dobičkonosna, in prav to pomaga financirati še druge projekte.«

Šestič: obuditev stare googlovske drže

Ena najslovitejših zgodb iz Googlove zgodovine se je odvijala nekega petka leta 2002, ko je Page pograbil predogled oglasov, ki so se znašli med rezultati iskanja, nanj napisal »ti oglasi so bedni« in list razobesil v čajni kuhinji. S tem ni hotel nikogar užaliti, želel je le, da bi nekdo odpravil težavo, ki jo je zaznal. Že do ponedeljka, se v svoji knjigi How Google Works spominja takratni šef, Eric Schmidt, so inženirji našli rešitev, ki je občutno izboljšala Googlov izdelek AdWords.

Page se tako kot večina tehnofuturistov zdi imun za nostalgične izpade. Toda spomini na to, kako je bila v mirnih Googlovih časih, ko je šele začenjal z modelom, ki se je pozneje izkazal za najuspešnejši poslovni model vseh časov, neka težava razrešena kar čez konec tedna, so nemara vendarle izjema. Alphabet je v najbolj poenostavljenem pogledu poskus, da bi obudili tisti plodoviti konec tedna, le v povečanem merilu glede na sedanje Pageve ambicije.

Novi konglomerat naj bi teoretično nastal, da bi spremembe uvajali hitreje. Page je v pismu, v katerem je predstavil novo podjetje, izpostavil več dejavnikov, zaradi katerih ga je preobrazba navdušila. Med njimi je tudi namera, da bi uresničili več ambicioznih ciljev, druga pa je omogočiti podjetnikom in družbam, da bi cveteli. Glede samega Googla kot oddelka pa si želi, da bi zaradi večje osredotočenosti postal celo še boljši.  

Page mora doseči, da bo njegova družba ostala konkurenčna kljub najhujšim grožnjam, s katerimi se spoprijemlje – od Appla in Facebooka do Amazona in Pinteresta. V ta namen mora nekaj deset tisoč zaposlenih doseči hitrost, ki je značilna za njegov iskalnik.

Zato je Alphabet več kot le spektakularna preobrazba podjetja. Page je izbral idealen trenutek za vnovični zagon – trenutek, ki so ga analitiki slavili kot Googlov vrhunec. Vedel je, da običajni ustroj družbe omejuje hitrost inovacij, za kakršno si prizadeva in jo pravzaprav potrebuje. Svojo družbo je razdelil na manjše enote, ki so preglednejše in ožje usmerjene, tako da bodo težje zašle in se zmedle, obenem pa skuša ohraniti prednosti, ki jih prinašajo velikost in viri, pa tudi način rekrutiranja novih obetavnih sodelavcev. Page se ni pripravljen sprijazniti z danim stanjem. Želi si izboljšati svet – z električnimi avtomobili in pametnimi mesti in vsesplošno dostopnim internetom in preprečevanjem bolezni – obenem pa odkriti nove donosne panoge, zaradi katerih bo družba ostala del sedanjosti in prihodnosti. Skratka, želi si vse, od prve do zadnje točke.

Copyright 2016 Mansueto Ventures, distribucija Tribune Content Agency