uredi› krajšaj› T:181 M:437 Z: [×]

Facebook postaja naslednji Yahoo?

Glede na število zombijevskih računov, na katere naletim, bi lahko rekli, da je Facebook dosegel svoj vrhunec. Kaj bi lahko storil Zuckerberg, da bi upočasnil vzpon Amazona?

Howard Tullman, Inc

Kratek preizkus. Na telefonu odprite svoj profil na Facebooku in se pomaknite navzdol do zbranih prijateljev. Vzemite si trenutek in si čestitajte za ogromno število prijateljev, ki jih imate (žal je na seznamu lahko največ pet tisoč ljudi), nato pa kliknite na gumb Poglejte vse prijatelje. Spet se pomikajte navzdol. Kaj kmalu boste videli imena brez oznake »prijatelj«. Če kliknete na takšno ime, se vam bo odprlo obvestilo o neaktivnem računu, potem pa še dodatno pojasnilo, da je ta račun deaktiviran – vendar se lahko odločite, da boste še vedno ostali prijatelj te osebe. Le prijazni ljudje na Facebooku so zmožni predlagati ohranitev prijateljstva z zombijevskim računom, da bo skupno število prijateljev ostalo ogromno, vendar tudi skrajno nenatančno in grobo napihnjeno – pa nismo še niti pri robotih. Kdo razen Facebookovih tlačanov ve, kam so se dejansko izgubili ti računi?

Če so vaše izkušnje podobne mojim, boste po nekaj drsenja in klikanja ugotovili, da so nekateri »prijatelji« ljudje, za katere niste še nikoli slišali in vam je popolnoma vseeno zanje oziroma ste veseli, da ste se jih znebili, medtem ko precejšen delež odpade na resnične ljudi, znance ali celo prijatelje iz resničnega življenja. Občutite rahlo nelagodje, čeprav niti ne veste, zakaj, ker niste več povezani z njimi v velikem modrem Facebookovem mehurčku. Verjetno niste krivi vi in zelo malo možnosti je, da jih je izbrisal sam Facebook. V resnici jih je ta platforma morda tako hudo razočarala, da so se končno odjavili z nje, izbrisali svoj račun in pozabili na vse skupaj. Kljub temu je izjemno težki klikniti na neprijetni, rdeče obarvani gumb »odstrani s seznama prijateljev« – pa se pravzaprav zdi le kot preprosto knjigovodstvo, poleg tega s tem sprostimo prostor za nove prijatelje –, saj se nenadna prekinitev prijateljstva zdi tako dokončna in celo rahlo drakonska, čeprav vemo, da njihov profil ni aktiven ali so celo že pokojni.

Le prijazni ljudje na Facebooku so zmožni predlagati ohranitev prijateljstva z zombijevskim računom, da bo skupno število prijateljev ostalo ogromno.

Pa vendar, morda vedo nekaj, česar mi ne. So se »prebudili«, mi pa se še vedno ubadamo s Facebookom? Ne pozabite, medtem ko se pomikamo mimo vse več dragih pokojnikov in neaktivnežev, da to niso puščobe, temveč skupina ljudi, ki jih dejansko poznamo in imamo radi. Za kaj gre? Je mogoče, da je Facebook postal prekletstvo in ne blagoslov, za kar smo ga imeli nekoč? Ni veliko znanih vplivnežev, ki bi se hvalili s svojimi profili na Facebooku. Lahko bi ga že primerjali s tem, da nekdo še vedno uporablja elektronski naslov s končnico aol ali yahoo.

Vsi vaši prijatelji bežijo s Facebooka, ne da bi vam povedali? Ste prezrli okrožnico? So spremenili nepisana pravila? Nekoč je bilo tako preprosto, zdaj pa je tako težko slediti. In potem je tu še strah pred tem, da nekaj zamujamo – kaj, če so vsi drugi prijavljeni nekje drugje? Navsezadnje, tako kot v baru Na zdravje (Cheers), vsi želimo biti nekje, kjer vsi poznajo naše ime. In to je seveda tisto, kar je absolutno genialnega pri izumu Marka Zuckerberga.

Zuckerbergu je treba priznati, da je bister. Pomislite samo na to, kako daleč je prišel. Med njegovimi največjimi starejšimi dosežki je priredba zgodbe o Facebookovem nastanku (dokler ni prišel presneti film Socialno omrežje), ki jo je zavil v pomirjujoč koncept naključnih povezav, namesto da bi ga predstavljal s prvotnim, veliko bolj srhljivim namenom, in sicer naj bi služil kot ponižujoče akademsko orodje za primerjanje in ocenjevanje študentk, katera je seksi in katera ne.

Mimogrede, popolnoma jasno je, da prva različica ne bi nikoli prestopila praga zanikrne študentske sobe v današnjem vzdušju, kot ga narekuje gibanje #Jaztudi, tudi ob pomoči turbo vplivnega pokroviteljstva izvršilne direktorice Sheryl Sandberg, ki rešuje težave in se nenehno opravičuje, ne. Kar se je začelo kot abotno, vendar pretkano orodje za delitev ukradenih fotografij, da bi nezanimivi piflarji lahko sramotili in zasmehovali ženske, ki so bile sicer onkraj njihovega dosega, se je kmalu preobrazilo v družbeno sprejemljivo storitev, preoblečeno v nedolžno iskanje »prijateljev« in poglabljanje »družinskih« vezi.

Takoj ko je Facebook odprl jez, smo vsi skočili v akumulacijsko jezero. Nabiranje prijateljev je postalo sprejemljiva dejavnost, ki se je kmalu sprevrgla v adrenalinsko odvisnost. Če nič drugega, so všečki še dodatno povečali vložek. Šlo je izključno za še več. In preden smo se zavedeli, smo imeli »prijateljev« za izvoz (pogosto še preden smo jih sploh spoznali). Facebookovi ustanovitelji so ustvarili sistem, ki uspešno in stalno izkorišča naše najbolj temeljne in nizkotne vedenjske vzorce.

Od nekdaj je jasno, da status šteje, vendar je bil v preteklosti večinoma v domeni majhne klike samo lastnemu plemenu zavezanih čuvajev, ki so ga podelili omejenemu številu ljudi, skrbno izbranih iz lastnega nabora kandidatov. Splet in vzpon družbenih omrežij sta povzročila, da se je ta svet sesul in nenadoma so vsi imeli novo digitalno moč za ustvarjanje statusa sebi in drugim, za podelitev statusa, komur so sami želeli, in za objavo statusa, mesta, ocene in tako naprej po vsem svetu.

Porodile so se cele panoge, osredotočene izključno na skrb in vzdrževanje družbenega statusa – s prijatelji, sledilci, z všečki, s kliki, z aplikacijami za merjenje dometa in vpliva in tako dalje. Temelj tako rekoč vsega tega pa je bila platforma Facebook, ki se ji ni bilo mogoče izogniti niti je ni bilo mogoče nadomestiti. Če nisi bil tam, nisi bil nikjer. Facebookovi gospodarji so bili veseli, da si bil tam. A morda smo danes tam vse manj. Vprašanje, ki je aktualno že več let, je, kako dolgo bo Facebooku uspelo ohraniti vsaj videz tiste prvotne fasade, saj ga povezujejo z nekaterimi najbolj manipulativnimi in nizkotnimi potezami ter tujimi intrigami, kar jih poznamo.

Vsi vaši prijatelji bežijo s Facebooka, ne da bi vam povedali? Ste prezrli okrožnico? So spremenili nepisana pravila?

V novem, digitalnem gospodarstvu z malo kapitala je Facebook postal eden od dveh absolutnih gospodarjev proizvajanja in prodajanja množice donosnih virtualnih gledalcev oglasov tržnikom in oglaševalcem, namesto da bi proizvajal nekaj tako vsakdanjega, kot so avtomobili ali filmi. Ostali, če nam ne plačajo za čas, pozornost in osebne podatke (in tega seveda nikomur ne plačajo), smo najverjetneje izdelek, ki se prodaja. Facebook in Google imata zato v lasti digitalni oglaševalski prostor, ki je pred kratkim prehitel televizijske oglase, kar se tiče zneskov za oglase, in oba še vedno tiskata denar.

Če je Facebook kraljica digitalnega medijskega oglaševanja, je Google že nekaj časa absolutni kralj, ravna pa po podobnih načelih. Google vztrajno ponavlja, da nam dela uslugo, saj ureja informacije z vsega sveta, namesto da bi priznal, da največ pozornosti namenja zbiranju in nato prodaji naše pozornosti ter krepitvi prepoznavnosti najboljšemu oglaševalskemu ponudniku, in to je tudi njegov osnovni poslovni model. V tem je enak Facebooku. Ne prodajata izdelkov in storitev, te dajeta brezplačno, temveč oglaševalcem prodajata občinstvo.

Zdaj ju poskuša dohiteti še Amazon. Pretekli prihodki družbenih omrežij in iskalnikov so temeljili predvsem na podatkih in te prakse niso uspešno prenesli tudi na neposredne prodajne poti. To se spreminja in tu ima Amazon odločilno prednost. Medtem ko vaši najboljši prijatelji in sorodniki bežijo s Facebooka, nihče niti ne razmišlja, da bi nehal kupovati prek Amazona.

Amazonov dvotirni zaslužek je nekoliko drugačen in dolgoročno vzdržnejši – ne temelji le na širjenju oglaševalskih kanalov, katerih glavni dejavnik so vse bolj muhasti ljudje. Amazon je namreč tudi dejanski kanal za prodajo, shranjevanje in dostavo, deluje tako kot distributer oziroma prodajalec na veliko kot za svoj račun. Uporablja isto vrsto zbranih podatkov skupaj z zgodovino nakupov posameznika in zato nenehno izboljšuje natančnost pri neposrednem ponujanju izdelkov kupcu ter jih zato tudi hitreje proda, poleg tega se odloča tudi, katere oglase mu bo pokazal. Do konca leta naj bi Amazon kupcem lahko ponudil več kot 80 lastnih blagovnih znamk in izdelkov.

Ne vem, kako bomo rešili skrivnost Facebookovih živih mrtvecev. Prav gotovo teh ljudi ne bom poklical in jih spraševal, ali so zapustili Facebook, čeprav so podatki o hitro upadajoči aktivnosti uporabnikov precej nedvoumni. Rekel bi, da bi brez obsega in dejavnosti na Messengerju in Instagramu vse širše razpoke v Facebookovi fasadi postale zelo očitne in bi lahko že govorili o koncu.

Zuckerberg rad pravi: »Če ne bomo sami poskrbeli za tisto, kar bo ubilo Facebook, bo to storil nekdo drug.« Morda pa jim ne bo treba. Je mogoče, da je ta vlak že odpeljal?

Copyright Mansueto Ventures, distribucija Tribune Content Agency.