uredi› krajšaj› T:567 M:790 Z: [×]

Drugačen internet

Z načrtovano preobrazbo interneta bi lahko dobili aplikacije, ki jih ne bi nihče nadzoroval.

Will Heaven, MIT Technology Review

John Perry Barlow, soustanovitelj skupine za internetne pravice Electronic Frontier Foundation, je leta 1996 napisal Deklaracijo o neodvisnosti kibernetičnega prostora. Začne se tako: »Države industrijsko razvitega sveta, utrujeni velikani iz mesa in jekla, prihajam iz kibernetičnega prostora, novega domovanja uma. V imenu prihodnosti prosim vas iz preteklosti, da nas pustite pri miru. Niste dobrodošli med nami. Tam, kjer se mi zbiramo, nimate moči.«

Barlow se je s to deklaracijo odzval na ameriški zakon o dostojni komunikaciji, prvi poskus, da bi uredili spletne vsebine, vendar je bil po njegovem mnenju prestrog. Njegovo videnje svobodnega in odprtega interneta, ki bi ga nadzorovali uporabniki, pa je delilo veliko internetnih pionirjev.

Na hitro prevrtimo četrt stoletja naprej in to videnje se zdi naivno. Države imajo resda težave pri urejanju interneta, vendar so moč dobili drugi suvereni. Domovanju uma danes vladajo Google, Facebook, Amazon, Alibaba, Tencent in Baidu, peščica največjih družb na svetu.

A kdor je poslušal zbor računalniških strokovnjakov in tehnoloških vlagatelj, ki so govorili na spletnem dogodku 30. junija, katerega gostiteljica je bila fundacija Dfinity, neprofitna organizacija s sedežem v švicarskem Zürichu, se je lahko na lastne oči prepričal o vse izrazitejši želji po revoluciji. »Internet vračamo v čase, ko je zagotavljal odprto okolje za ustvarjalnost in gospodarsko rast, svobodni trg, kjer bi se storitve povezovale pod enakimi pogoji,« je povedal Dominic Williams, ustanovitelj Dfinityja in vodja znanstvenikov. »Internetu želimo vrniti njegovo čarobnost.«

Dfinity vzpostavlja internetni računalnik, kot je to poimenoval sam, decentralizirano tehnologijo, razpršeno v mreži neodvisnih podatkovnih središč, ki omogočajo delovanje programske opreme kjerkoli na internetu namesto na farmah strežnikov, ki jih vse pogosteje nadzorujejo velika podjetja, kot sta Amazon Web Services in Google Cloud. Dfinity je svojo programsko opremo prepustil zunanjim razvijalcem in upa, da jim bo uspelo izdelati odlične aplikacije za njegov internetni računalnik. Javnosti naj bi bile na voljo že letos.

Pri vrtenju internetnega časa nazaj ne gre za nostalgičnost. Prevlada nekaj družb in oglaševalsko tehnološka panoga, ki jih podpira, sta izkrivili način našega sporazumevanja in javno razpravo potegnili v vrtinec sovražnega govora ter napačnih informacij, hkrati pa postavili na glavo temeljne norme zasebnosti. Na spletu je le malo krajev onkraj dosega teh tehnoloških velikanov in le redke aplikacije ter storitve so uspešne zunaj njihovega ekosistema.

Gre pa tudi za ekonomsko težavo. Te družbe imajo v praksi monopol, ki zavira inovacije, brez katerih ravno te družbe ne bi nikoli zacvetele. Ni naključje, da so Google, Facebook in Amazon nastali (bili ustanovljeni), ko Barlowov kibernetični prostor še ni veljal za zastarel izraz.

Internetni računalnik

Alternativo ponuja Dfinityjev internetni računalnik. Na običajnem internetu se tako podatki kot programska oprema shranjujejo na točno določenih računalnikih – strežnikih na enem koncu in prenosnikih, pametnih telefonih ter igralnih konzolah na drugem. Ko uporabljate aplikacijo, na primer Zoom, programska oprema na Zoomovih strežnikih pošilja podatke v vašo napravo in prosi za podatke iz nje.

Ta promet ureja odprti standard, znan kot internetni protokol (to je kratica IP v naslovu IP). Ta dolgoletna pravila zagotavljajo, da se video tok vašega obraza prebija po internetu, iz ene mreže v drugo, dokler milisekunde pozneje ne doseže računalnikov drugih uporabnikov.

Mogoče je ponuditi aplikacijo, ki je nihče ne nadzoruje in nima v lasti.

Dfinity uvaja nov standard, ki ga je poimenoval internetni računalniški protokol (ICP). Nova pravila razvijalcem omogočajo, da po internetu prestavljajo tako programsko opremo kot podatke. Vsa programska oprema za delovanje potrebuje računalnik, z ICP pa so računalniki lahko kjerkoli. Namesto da deluje na namenskem strežniku v Google Cloudu, na primer, ne bi imela več stalnega fizičnega naslova, temveč bi se selila med strežniki v lasti neodvisnih podatkovnih središč po vsem svetu. »Konceptualno bi lahko rekli, da deluje kjerkoli,« je pojasnil šef inženiringa v Dfinityju Stanley Jones.

V praksi to pomeni, da je mogoče ponuditi aplikacijo, ki je nihče ne nadzoruje in nima v lasti. Razvijalci aplikacije bodo podatkovnim središčem plačevali pristojbino, da bodo zagnala njihovo programsko kodo, ne bodo pa imela dostopa do podatkov, zato oglaševalci ne bodo mogli slediti dejavnosti uporabnikov na internetu. »Nočem preveč grajati vidika zasebnosti podatkov, ker me, iskreno povedano, oglaševalska tehnologija še vedno zna preseneti s svojo predrznostjo,« je priznal Jones. Kakorkoli že, po njegovem mnenju bo internetni računalnik spremenil pravila igre.

Manj dobrodošla posledica bo, da bi zaradi brezplačnega interneta za vse uporabnike razvijalce aplikacij težje prisilili k odgovornosti. Kdo bo na drugem koncu telefonske linije, ko bo treba odstraniti neprimerno ali protizakonito vsebino? Jones priznava, da ga to skrbi, vendar poudarja, da tudi na Facebooku ni dosti lažje: »Tamkajšnje zaposlene prosiš, naj odstranijo neki posnetek, a te zavrnejo. Odvisno je od tega, ali je Zuckerberg tisti dan vstal z levo nogo.«

Decentraliziran internet bi lahko pripomogel k decentraliziranemu načinu vodenja, pri katerem imajo tako razvijalci kot uporabniki besedo, kako naj poteka. Nekaj takšnega si je želel tudi Barlow. To je ideal, ki ga spoštujejo v kripto svetu. A kot smo lahko videli pri bitcoinu in ethereumu, včasih pripomore k notranjemu boju med sorodnimi skupinami. Težko je reči, ali bi bila vladavina množic res boljša od kljubovalnih direktorjev.

Kakorkoli že, Dfinity in njegoni zagovorniki so prepričani, da bodo ta vprašanja lahko rešili sproti. Leta 2018 je fundacija s prodajo kriptožetonov zbrala 102 milijona dolarjev; po lastnih ocenah je bila mreža takrat vredna dve milijardi dolarjev. Med vlagatelji sta bila tudi Andreessen Horowitz in Polychain Capital, velika igralca v klubu tveganega kapitala v Silicijevi dolini.

Vse skupaj se odvija bliskovito in Dfinity je tudi že predstavil klon aplikacije Tiktok, imenovan Cancan. Na začetku leta je bilo mogoče preizkusiti demo različico sorodnika Linkedina z imenom Linkedup. Nobena od aplikacij še ni na voljo, sta pa dokaz, da aplikacije za internetni računalnik lahko konkurirajo klasičnim.

Preobrazba interneta

Dfinity ni prva organizacija, ki želi preobraziti internet, in dopolnjuje seznam tistih, ki razvijajo nabor alternativ. Med njimi so podjetja Solid, SAFE Network, InterPlanetary File System, Blockstack in druga. Vsa izhajajo iz tehnoliberalnih idealov, ki jih utelešajo verige blokov, anonimizirana omrežja, kot je Tor, in storitve med enakovrednimi računalniki, kot je sistem Bittorrent.

Nekateri, kot je Solid, imajo tudi zvezdniško zaslombo. Govori se o tehnološkem otroku Tima Bernersa Leeja, ki je leta 1989 zasnoval temeljno obliko mreže in uporabnikom omogoča, da ohranijo nadzor nad osebnimi podatki. Shranjujejo jih pri sebi in jih ne predajajo aplikacijam, kot sta Facebook in Twitter, zato morajo te posebej zaprositi za podatke, ki jih potrebujejo.

Solid je hkrati dokaz, kako dolgo traja, preden se stare razmere spremenijo. Čeprav gre za manj velikopotezno rešitev, kot je Dfinityjev internetni računalnik, se s temeljno tehnologijo ukvarja že najmanj pet let. Berners Lee omenja popravek smeri interneta, vendar je premagovanje inercije interneta, katerega tok krojijo velikani, kot sta Google in Amazon, zelo zahtevno. Eno je izumiti mrežo, nekaj čisto drugega pa je njena preobrazba.

Pri drugih projektih je podobno. Mreža Safe Network, alternativa internetu z enakovrednimi računalniki, v kateri se podatki delijo po vseh trdih diskih sodelujočih računalnikov namesto prek osrednjih podatkovnih središč, je že 15 let nedokončano delo. Odprtokodna skupnost razvijalcev je razvila peščico aplikacij za to mrežo, vključno s Twitterjevim klonom Patter in aplikacijo za predvajanje glasbe Jams. »Moj edini cilj je, da bi podatke odvzel velikim družbam in jih vrnil ljudem,« trdi ustanovitelj David Irvine. A hkrati priznava, da sama mreža Safe ni niti še blizu tega, da bi jo lahko začela uporabljati širša javnost.

Lalana Kagal iz laboratorija za računalniško znanost in umetno inteligenco, ki deluje na massachusetskem tehnološkem inštitutu, projektna vodja za Solid, priznava, da napredujejo počasi: »Uporaba ni tako razširjena, kot bi lahko bila.«

Dfinity ni prva organizacija, ki želi preobraziti internet, in dopolnjuje seznam tistih, ki razvijajo nabor alternativ. Med njimi so podjetja Solid, SAFE Network, InterPlanetary File System, Blockstack in druga.

Tudi ko bo Solid popolnoma funkcionalen za splošno uporabo, Kagalova pričakuje, da bodo nanj prešli le ljudje, ki jih zelo skrbi, kaj se dogaja z njihovimi osebnimi podatki. »O zasebnosti se pogovarjamo že dvajset let in ljudem ni vseeno,« je povedala. »Ko pa bi bilo treba dejansko kaj storiti, nihče noče ukiniti profila na Facebooku.«

Celo v nišnih skupnostih razvijalcev, ki si prizadevajo za nov internet, ne vedo veliko o konkurenčnih projektih. Niti Irvine niti trije drugi, ki so delali za Solid in sem jim poslal elektronsko sporočilo, vključno s Kagalovo, še niso slišali za Dfinity. Sodelavci te organizacije, s katerimi sem se pogovarjal, pa niso ničesar vedeli o mreži Safe.

Morda se bo internet prisiljen spremeniti, četudi povprečnim uporabnikom ni mar za to. »Pravila o zasebnosti bi lahko postala tako stroga, da bodo podjetja prisiljena preiti na bolj decentraliziran model,« je pojasnila Kagalova. »Morda se bodo začeli zavedati, da shranjevanje in zbiranje vseh teh osebnih podatkov nista več vredna vsega truda.«

A vse te domneve temeljijo na predpostavki, da bi internet lahko prerasel svoj ključni poslovni model oglaševanja, ki vpliva tako na podrobnosti v zvezi z zbiranjem podatkov kot na ravnovesje moči na vrhu. Dfinity je prepričan, da bo prišlo do razcveta inovacij, ko bodo na internetu spet zavladala pravila svobodnega trga in bodo razmere podobne kot v obdobju poplave internetnih podjetij ter bodo zagonska podjetja odkrivala nove načine za služenje denarja, ki ne bodo temeljili na nekritičnem obdelovanju osebnih podatkov. Kagalova upa, da se bo več ljudi odločilo za plačljive storitve namesto za brezplačne, ki se financirajo z oglaševanjem.

Ne bo preprosto. Odkar je Barlow napisal svojo polemično deklaracijo, je podatkovno gospodarstvo pognalo globoke korenine. »Odlično bi bilo, če bi ga nadomestil Solid,« je povedala Kagalova. »A odlično bo tudi, če ga bo nadomestilo kaj drugega. Samo da pride do tega.«

Copyright Technology Review, distribucija Tribune Content Agency.