uredi› krajšaj› T:1540 M:1584 Z:11 [×]

Bo Trump razkosal Google?

Ameriško pravosodno ministrstvo je sredi novembra izdalo svoja priporočila v zvezi s predlaganimi ukrepi v protitrustovskem primeru proti Googlu. Nihče ni pričakoval, da bo ministrstvo pokazalo usmiljenje, in predlagani ukrepi so obsežni. Če jih bodo tudi uveljavili, bo to katastrofalno vplivalo na Googlovo poslovanje.

Mat Honan, MIT Technology Review

Najprej nekaj o ozadju primera, ki se je začel leta 2020. Avgusta je sodnik Amit Mehta razsodil v koristi pravosodnega ministrstva (torej proti Googlu), ker naj bi Google posloval kot protizakoniti monopolist. Ministrstvo je zdaj povedalo, kako bi po njegovem mnenju zdaj, po razsodbi, moral ravnati Google, nato pa bo ta sodišču predstavil svoje ukrepe za odpravo takšnih razmer. Nazadnje bo Mehta moral razsoditi tudi, čigavi ukrepi – če sploh kateri – bodo obveljali.

Kaj torej predlaga pravosodno ministrstvo? Pripravite se, čaka nas divja vožnja.

Za začetek poziva k odpravi poslovne prakse, ko Google tretjim strankam, na primer Applu in Mozilli, plačuje, da je v njunih brskalnikih in napravah privzeto nameščen Googlov iskalnik. To ni presenečenje in ti sporazumi so srčika težave, ki je epilog dobila avgusta letos z razsodbo sodišča.

Google bo moral tudi razkriti dovolj podatkov za odpravo nepošteno pridobljene prednosti na trgu, vključno s posredovanjem zadetkov iskanja svojim tekmecem. To pomeni, da bo podatkovno skrinjo zakladov moral deliti z drugimi podjetji, kot so Microsoft, OpenAI, DuckDuckGo, Brave in tako dalje.

Odprodaja Chroma ali Androida bi imela ogromne posledice v vseh Googlovih poslovnih dejavnostih.

Pravosodno ministrstvo tudi trdi, da bi Google morali prisiliti k prepustitvi lastništva Chroma in Androida, mobilnega operacijskega sistema, ki poganja večino mobilnih telefonov na svetu. Google bi ga moral prodati oziroma od proizvajalcev, na primer Samsunga in LG, ne bi smel več zahtevati, da to storitev vgrajujejo v svoje naprave. V tem primeru bi vsak dogovor preverili in nadzorovali njegovo uresničevanje, tako da bi pristojni državni organi še vedno lahko zahtevali prisilno prodajo Androida, če bi Googlove ukrepe ocenili za nezadostne.

Če za druge ukrepe lahko rečemo, da so udarec pod pasom, je zadnji amputacija uda. Odprodaja Chroma ali Androida bi imela ogromne posledice v vseh Googlovih poslovnih dejavnostih. Dodati je treba še, da je Sundar Pichai pred prevzemom vodenja Googla in nato Alphabeta najprej upravljal Chrome, nato pa še Android. To sta njegova otroka.

A počakajte, to še ni vse! Googlu bi prepovedali tudi naložbe oziroma nakup sorodnega tekmeca za iskanje ali objavljanje oglasov v iskalnikih, distributerja iskanja ali konkurenčnega umetnointeligenčnega izdelka oziroma oglaševalske tehnologije, ki temelji na iskalnem nizu. To je zelo pomembno, saj v panogi umetne inteligence posluje veliko podjetij, ki bi trenutno rada postala iskalniki prihodnosti. (Kljub odobritvi so Google že začeli preiskovati zaradi takšnih naložb v Združenem kraljestvu, in sicer konkretno dve milijardi dolarjev vredno naložbo v Anthropic.) Googlu bi lahko celo prepovedali uporabljati njegovo lastnino, ki jo upravlja, da ne bi dajal prednosti lastnim iskalnikom in oglaševalskim orodjem. S tem bi podjetje prisilili, da bi uporabnikom ponudila izbiro, kateri iskalnik bodo uporabljali na svojih napravah in med uporabo storitev, kot je Youtube.

Seznama želja pravosodnega ministrstva s tem še ni konec, a verjetno si lahko predstavljate, da se Googlu ne piše nič dobrega.

Kaj pa zdaj?

Zadevo si morda lahko predstavljate kot sojenje za zločin, med katerim je bil obtoženec spoznan za krivega, tožilec pa predlaga kazen. Sodnik ima zadnjo besedo (no, vsaj do pritožbe) in bi se lahko odločil za blažjo kazen, podobno rešitvi, ki bi jo verjetno predlagal Google, ali pa v celoti oziroma delno sledil predlogom pravosodnega ministrstva. Tretja možnost bi bila, da bi razsodil čisto po svoje. Skratka, zdaj vemo, česa si želi ministrstvo. In seveda bi se vse skupaj lahko nadaljevalo na višji instanci zaradi pritožbe. Treba je torej počakati, kaj se bo zgodilo.

Kaj bo storil Trump?

K rahli negotovosti v zadevi pripomore tudi to, da bo država imela novo vlado, ko bo sodnik Mehta kočno razsodil (to naj bi se zgodilo avgusta prihodnje leto). Teoretično bi Trumpova administracija primer lahko celo opustila ali vsaj zahtevala blažje ukrepanje.

Ne vemo torej, kako se bo razpletlo, kljub temu pa je treba izpostaviti, da Google v Trumpovem krogu nima veliko prijateljev. Bodoči podpredsednik J. D. Vance je brez ovinkarjenja izjavil, da je nastopil trenutek za razbitje Googla. Trump se že nekaj časa pritožuje čez to podjetje. In tožba se je začela pred štirimi leti, pod prvo Trumpovo administracijo.

Po drugi strani pa je glavni urednik Bloomberg News John Micklethwait v oktobrskem intervjuju Trumpa vprašal, ali bi morali razbiti Googlovo matično podjetje Alphabet. Po vrsti pritožb in dolgoveznem pojasnjevanju, kako se pojavlja v zadetkih iskanja, se je Trump začel izvijati in razpad Googla opisal kot nekaj zelo nevarnega ter pripomnil, da se ga Kitajska boji. Nato pa dodal: »Včasih se moraš prebiti skozi te grožnje. Nisem Googlov privrženec. Neprijazni so do mene, pa bom zato uničil družbo?« je vprašal. »Lahko pa poskrbim, da bo delovala bolj pošteno, ne da bi jo razbili.«

Trump Google torej morda vidi kot branik pred Kitajsko. Če obstaja kaj, kar mu ugaja manj kot to podjetje, je to Kitajska? Ali pa bo, le kdo bi vedel, vse odvisno od tega, s kom bo Trump nazadnje govoril. Kot je poudaril Nilay Patel, glavni urednik računalniškega portala The Verge, so nekateri Trumpovi zavezniki v tehnološki panogi že z obema nogama v Protigooglovem taboru. »Neugodno za Google je, da so se Andreessen, Vance, Musk in tako dalje nekako navdušili za to zamisel.«

Na ta seznam bi kot enega vidnejših 'in tako dalje' dodal Petra Thiela, ki je zelo kritičen do Googla, še posebej ostro pa se je lotil njegovih navez s Kitajsko. O tem je pisal v kolumni v New York Timesu in je podjetju očital celo, da je izdajalsko. Toliko o tem.

Kaj si mislim?

Nisem pravnik! To ni naložbeni nasvet! Bla, bla, bla! A o Googlu pišem že zelo dolgo, skoraj vso svojo kariero.

Ali menim, da je Google prevelik in premočan? Brez nadaljnjega! Nobena družba ne bi smela imeti tako izrazite prevlade na trgu, ne Google, ne Apple ali Meta, ne Amazon ali Microsoft. Kar pomeni, da je še toliko huje, ker so vse tako velike. Velika tehnološka podjetja me spominjajo na znano politično karikaturo, na kateri si velike kolonialne sile delijo vplivna območja, le da smo v tem primeru vsi Kitajska.

Kakorkoli že, napisal bom nekaj, kar utegne zveneti rahlo protislovno: mislim, da je Googlov nadzor nad Chromom in Androidom bolj ali manj koristen za porabnike oziroma vsaj pomaga zagotavljati njihovo dobro izkušnjo. Načini, kako se zbirajo podatki, so grozni in bi lahko bili nevarni. In da, tako imenovani 'ekosistemi' izdelka so večinoma močvirja, katerih namen je otežiti pobeg iz kateregakoli sistema.

Bodoči podpredsednik J. D. Vance je brez ovinkarjenja izjavil, da je nastopil trenutek za razbitje Googla.

Google je poskrbel, da so številni njegovi izdelki – Chrome, Gmail, iskanje, Zemljevidi, Gemini, Android, Photos in tako dalje – medsebojno združljivi, kar je z uporabnikovega vidika fino. Pomeni namreč, da uporabnik lahko podatke, dnevnik, zgodovino in delno tudi osebnost uporablja v veliko različnih izdelkih, zaradi česar je njegovo življenje vsaj malo lažje. To mogoče zveni banalno, a je v veliko pomoč, ko uporabnik dobi elektronsko sporočilo s potrdilom termina pri zdravniku, ki ga Google samodejno doda na njegov koledar in ga nanj opozori z obvestilom na telefonu, za nameček pa ga Zemljevidi še vodijo do tja.

Po mojem mnenju bi se predlogi morali osredotočiti na Googlove dogovore z drugimi podjetji, ki njegov iskalnik privzeto nameščajo na svoje naprave. Prvič po več desetletjih se pojavljajo prave alternative njegovemu iskalniku in ne bi jih smeli zatreti tajni večmilijardni dogovori med največjimi podjetji. Menim tudi, da bi dobra razsodba omejila Googlove možnosti, da pri iskalnih zadetkih na vrh postavlja svoje izdelke in storitve – ko iščem dobro tajsko restavracijo v svoji bližini, mi Google prikaže seznam restavracij iz svoje podatkovne zbirke z ocenami gostov, označi njihove lokacije na svojem zemljevidi, in to vse pred povezavo na Yelp, kjer bi verjetno našel tehtnejše ocene in podoben zemljevid.

Mogoče se ne strinjate! No, za razprave je še veliko časa in lahko mi dokažete, da se motim. Za zdaj je gotovo le to, da se bo ta primer vlekel še dolgo.

Copyright Technology Review, distribucija Tribune Content Agency