uredi› krajšaj› T:281 M:607 Z: [×]

Bo februar 2023 mesec, ko se je zaradi umetne inteligence vse spremenilo?

Dobrodošli v mesecu tekmovanja v umetni inteligenci. V torek, 7. februarja, je Microsoft presenetil z razkritjem načrta, da bo tehnologijo, na kateri temelji robot ChatGPT podjetja OpenAI, vključil v svoj iskalnik Bing. (Se ga spomnite? Vsekakor se on spomni vaših šal na svoj račun!)

V Microsoftu pravijo, da bo novo orodje povsem spremenilo iskanje po spletu. Kot je prikazal eden prvih preizkuševalcev, bo umetna inteligenca ob iskalnem nizu »Poišči vstopnice za koncert Beyonce v ZDA, na katerem mi zvečer ne bo treba obleči jakne« najprej ocenila, v kakšnem vremenu je treba obleči jakno, zbrala dneve koncertov in nato te datume primerjala s povprečno temperaturo v teh krajih ob uri, ko je napovedan koncert. Odgovor bo ponudila v nekaj stavkih. V eni od Microsoftovih predstavitev je Bing uporabniku pomagal načrtovati pot in nato sestavil sporočilo, v katerem je družinskim članom predlagal izlet. Microsoftova prastara sponka Clippy bo očitno odšla v nebesa.

Že samo to je bilo težko prebaviti, nato pa je dan po Microsoftovem dogodku Google predstavil Bard, podobno robotsko iskalno funkcijo na podlagi umetne inteligence. V nasprotju z Microsoftom, ki v čakalno vrsto za novi Bing vpiše kogarkoli, bo Google orodje na začetku ponudil le skupini zaupanja vrednih preizkuševalcev. A če lahko verjamemo obvestilom za javnost in hvalnicam vodstva, bosta iskanje po internetu in dostop do podatkov čez pičlih nekaj mesecev nekaj čisto drugega kot danes.

Te novice so naravnost osupljive. Microsoftova in Googlova napoved sta odmevali po javni premieri umetnointeligenčnih umetniških orodij, predstavljenih lansko poletje, ki vključujejo DALL-E 2, Midjourney in Stable Diffusion ter so na podlagi preprostega besedilnega navodila zmožna ustvarjati neverjetno žive in izvirne podobe. Konec novembra je na trg prišel ChatGPT, ki je postavil na glavo marsikatero predstavo, kako stroji lahko vzajemno delujejo s človekom. Robot je opravil izpite na univerzitetnem študiju, internet samozavestno preplavil z bedarijami, pisal članke in ljudem pomagal pri iskanju službe ter goljufanju na izpitih. Težko se je upreti vtisu, da smo šele na začetku razburljivega in neverjetno hitro razvijajočega se tehnološkega obdobja. Pravzaprav se razvija tako hitro, da morda sploh ni smiselno razčlenjevati, česa se lahko veselimo in kaj bi nam moralo nagnati strah v kosti. Umetna inteligenca je že od začetka zmes obojega, nedavni napredek na tem področju pa jemlje dih in napočilo je čisto drugačno obdobje umetnointeligenčne vrtoglavice.

Tehnologi in vlagatelji tveganega kapitala, ki slutijo, da bi bilo mogoče kovati masten dobiček, povsod po spletu namigujejo, da bomo na svet zdaj zdaj gledali čisto drugače in da imamo tisto, kar je nekoč veljalo za znanstveno fantastiko, na dosegu roke. Za predstavo navajamo eno od objav na Twitterju:

»Trenutno se zdi, da bo novo iskalno orodje prečistilo način, kako iščemo. Tisti, ki so prvi dobili dostop do novega Binga na temelju umetne inteligence, so ga opisali kot pristno spremembo. Uporaba jih spominja na prvič, ko so nekaj poiskali na Googlu. Izdelka, ki bi človeka pripravil do takšnih osladnosti, na trgu ne predstavijo pogosto. Včasih napoveduje generacijski premik, tako kot uvedba Oken 95 in prvi iphone. Tem napovedim je skupno, da ne gre le za drugačen pristop do tehnologije (operacijskega sistema in telefona), temveč poišče svojo težnost, vpliva na kulturo in vedenjske navade, povezane z njegovo uporabo.«

Navdušenci nad umetno inteligenco pravijo, da je že sam razmah novosti nekaj, kar bo spremenilo svet. Pomislite samo na zanimanje za izdelke, kot je ChatGPT, ki je v prvih dveh mesecih pritegnil na desetine milijonov uporabnikov. Nato pa pomislite še na zmogljivost umetne inteligence. Kot pravijo strokovnjaki, se njena računska moč vsakih šest do deset mesecev poveča za dvakrat, kar je precej hitreje od Moorovega zakona. Ne glede na to, kako silni se nam ti izdelki zdijo zdaj, lahko samo slutimo, kaj vse bodo zmogli že čez nekaj tednov. Trenutno vsi pričakujejo, da se bo GPT-4 podjetja OpenAI vedel povsem drugače v primerjavi s svojim predhodnikom, ki poganja ChatGPT.

Ob tem je treba poudariti, da je vse, kar ste prebrali doslej, mogoče le medijski pomp. Tisti, ki najglasneje razglašajo korenito spremembo umetne inteligence, so navsezadnje še kako zainteresirani, da tej tehnologiji uspe. Celo nenadni retorični preskok z Web3 kot naslednjim rešiteljem interneta na podjetja, ki razvijajo umetno inteligenco, bi nam moral vzbuditi sume o tem, kako otipljivo je vse skupaj. In če smo dobili vpogled v nova izdelka Microsofta in Googla – širši javnosti v času nastajanja članka skoraj nista bila dostopna –, nista popolna. Sedanji model ChatGPT že slovi po tem, da samozavestno daje napačne informacije. Reuters je pred kratkim poročal, da je eden prvih demonstracijskih (!) odgovorov Barda v zvezi z vesoljskim teleskopom vključeval napačen podatek.

A četudi so podatki, ki jih izbrska to orodje, pravilni, to še ne pomeni, da ne bo povzročalo novih težav. Če ti klepetalni roboti utirajo pot dejanski revoluciji v spletnem iskanju, kako se bodo porazdelile milijarde dolarjev, vložene v oglaševanje na iskalnikih? Težko si je predstavljati, da prečiščenega videza novih orodij pozneje ne bodo onesnažili z oglasi in da podjetja ne bodo sklepala dogovorov za višje mesto v rezultatih iskanja, kot je to značilno za tradicionalno brskanje z Googlom. In če bodo ti iskalniki ponudili popolne povzetke in odgovore, ne da bi bilo treba odpirati povezave, kaj se bo zgodilo s pomembnim pritokom prometa na spletne strani in objave, ki jih zagotavljajo ravno iskalniki?

Korenita sprememba naših spletnih iskalnih navad bi lahko ogrozila cel kup mikroekonomij, ki so odvisne od iskanja, in ob tem se postavlja vprašanje, ali so razvijalci umetne inteligence – ali kdorkoli drug – pripravljeni na takšne posledice svoje rušilne inovacije. Google je v tekmo z umetnointeligenčnimi orodji vstopil razmeroma tiho, čeprav svojo tehnologijo nevronskega jezikovnega modela za uporabo v pogovorih (Language Model for Dialogue Applications) razvija že leta – morda je ni popolnoma vključil v iskalnik ravno zato, ker bi s tem ogrozil svoj še vedno donosni posel.

Mimogrede, Google po predstavitvi Barda že občuti finančne posledice: poročilo o Bardovi napaki pri posredovanih podatkih je pripomoglo, da je vrednost Googlovih delnic zdrsnila za kar devet odstotkov. Povzročila pa je tudi spor, ali se je Bard dejansko zmoti. V Financial Timesu so zapisali, da so si odgovor le napačno razlagali, medtem ko je neki astrofizik vztrajal, da o napaki ni dvoma. Zmeda ponuja vpogled v neposredno prihodnost umetne inteligence, ko se bodo ljudje prepirali, ali stroj govori resnico, medtem pa bo nekdo izgubil premoženje, drugi pa ga pridobil.

Natančnost pa ne bo edino jabolko spora. Če ste bili prepričani, da so bili prepiri prejšnjega desetletja v zvezi z moderiranjem vsebin in neskončne razprave, ali je neka spletna stran platforma ali medij, naporni, bodo sporna vprašanja prihodnosti še intenzivnejša. Prepiri zaradi cenzure na platformah, kot sta Facebook in Twitter, ter na brskalnikih, kot je Google, niso nič v primerjavi z zapletenostjo sporov, kako učijo velike jezikovne modele in kdo jih usposablja. Sedanje platforme kljub vsem napakam uporabnikom še vedno pomagajo pri iskanju podatkov, medtem ko robot na osnovi umetne inteligence poskuša ponuditi popolne odgovore brez dodatnega brskanja – to je nekakšen 'popostfaktični' iskalnik. Občutek, da bodo globoke nevronske mreže, ki so jih usposabljali z nepreglednimi podatkovnimi bankami, kmalu dobile vlogo informacijskih arbitrov za milijone, povzroča kurjo polt na obeh političnih polih. (In res preprosta različica takšne kulture vojne že tli zaradi ChatGPT.)

Meni osebno vsa ta negotovost, ali bomo videli napredek ali doživeli katastrofo, vzbuja občutek stopicanja na mestu. Po eni strani sem očaran nad obeti, v kaj vse se lahko razvijajo ta orodja, in čeprav je morda še preuranjeno, kaj vse naj bi po navedbah razvijalcev zmogla. Prekipevajoče navdušenje nad to tehnologijo se zdi pristno, sploh v primerjavi z vero v kriptovalute in Web3, ki so prav tako obljubljali revolucijo, pa prinesli le malo osupljivih možnosti uporabe.

Po drugi strani navdušenje hladita hitrost, s katero se razvija to področje, in misel na to, kaj vse utegnejo prinesti te spremembe. V razpravi o umetni inteligenci je zaznati različne tone: pravi verniki menijo, da nič več ne bo enako in da družba mogoče ni čustveno, kulturno in celo politično pripravljena za novosti. A ti isti ljudje hkrati pritiskajo na plin, ne glede na našo nepripravljenost. Kot je Microsoftov direktor Satya Nadella v torek povedal zbrani množici: »Tekma se začne danes, mi bomo tekli, in to hitro.«

Za vrtoglavico zaradi umetne inteligence so krivi poskusi iskanja srednje poti med perečimi vprašanji in navdušenjem nad tehnologijo, ki nas razume in našim muham ugodi na nepričakovan, morda celo nesluten način. Zamisel o tvorbeni umetni inteligenci kot novoodkritem področju za dostop do znanja, za bolj ciljno usmerjeno kratkočasenje in podporo pri ustvarjalnem procesu vas mogoče navdaja z veselim pričakovanjem, vendar bi vas morala tudi spraviti iz tira. Če ste do tehnologije cinični (za to imate več kot dovolj razlogov), pa bi vas moral spreletavati srh.

V tej novi dobi največ skrbi vzbujata hitrost sprememb in destabilizacija. Možnost, da bi se iskanje preobrazilo v dobivanje računalniško sestavljenih odgovorov, me sili na bruhanje, saj se danes zdi, da se uporabniki raje kot kadarkoli doslej po svoje odgovore zatekajo k pravim ljudem na platformah, kot je Reddit. Tehnološki kritik Michael Sacasas je pred kratkim napisal: »Ne zmorem prebaviti, kako neprimerno je poseliti svet z nečloveškimi agenti in vmesniki, ki bodo v času vse večje osamljenosti in osame postali posredniki človeških izkustev.«

Vrtoglavica zaradi umetne inteligence ne pomeni nujno nasprotovanja spremembam in sami tehnologiji, pomeni pa zavedanje, da se hitrost zdi brezglava. Tako kot vsa prelomna tehnologija se tudi umetna inteligenca razvija brez vašega sodelovanja. Prihodnost vam servirajo, če se strinjate ali ne.

Copyright The Atlantic Monthly Group, distribucija Tribune Content Agency.