uredi› krajšaj› T:383 M:587 Z: [×]

Bo Facebook libra spremenila bančništvo?

Sredi julija se je Facebook z uradnimi predstavniki v Washingtonu prepiral zaradi libre. Njene potencialne posledice za globalni finančni sistem še vedno preslabo razumemo.

Mike Orcutt, MIT Technology Review

David Marcus, vodja Facebookovega projekta digitalne valute, se je sredi julija soočil s poplavo kritičnih vprašanj članov ameriškega kongresa. Večine se je ubranil s preračunanimi in ponavljajočimi se odgovori, ki niso bistveno osvetlili tega, kakšna bosta namen in vloga nove valute, imenovane libra.

A podajanje žogice, ki ga je sprožilo to vprašanje člana predstavniškega doma Patricka McHenryja iz ameriške zvezne države Severna Karolina med zaslišanjem pred odborom za finančne storitve v predstavniškem domu, je kljub vsemu osvetlilo nekaj pomembnega: Facebook nam brez pomoči zakonodajalcev ne bo znal pojasniti, kaj natančno je njegova digitalna valuta. Ne glede na odgovor pa bo imela pomemben vpliv na prihodnost digitalnega denarja in bančništva.

Facebook je načrte za libro uradno razkril 18. junija letos. Povedal je, da bi lahko bila temelj za novo globalno finančno infrastrukturo, ki bi služila milijardam ljudem. A kot sta pokazali julijski zaslišanji o tej valuti (drugo je potekalo pred senatnim bančnim odborom), skeptičnost, negotovost in zmedenost na najvišji ravni oblasti zaradi projekta vztrajajo.

Verjetno je McHenry, ki je pokazal, da razume takšne koncepte, ravno zato svoje vrtanje začel z najosnovnejšim vprašanjem: »Kaj je libra?«

Libra, je odgovoril Marcus, je digitalna valuta, podprta z rezervami.

Preden nadaljujemo, se poglobimo v ta izraz. Kot je libro opisal Facebook, bo to digitalno premoženje na podlagi distribuirane glavne knjige, podobne tistim, ki jih poznamo pri bitcoinu in drugih priljubljenih digitalnih valutah. A v nasprotju z bitcoinom, katerega vrednost lahko močno niha, bo libra zasnovana tako, da bo ohranjala trdno vrednost. V ta namen bo podprta z »rezervami« iz drugih valut, med katerimi bodo tudi ameriški dolar, britanski funt, evro in jen.

»Je to vrednostni papir?« je član predstavniškega doma vprašal vodjo projekta libra pri Facebooku. »Mislimo, da ni, gospod kongresnik,« se je glasil odgovor.

Zamisel o kritju digitalne valute z rezervami iz valut brez zlate podlage ni nova. Tako imenovani stabilni kriptokovanci so priljubljeni način, da trgovci s kriptovalutami svoj dobiček zavarujejo pred značilnimi nihanji, ne da bi denar morali zamenjati v eno od svetovnih valut. Libra pa bi se opirala na košarico več valut, medtem ko se je večina drugih osredotočila na eno, večinoma dolar.

»Je to vrednostni papir?« je McHenry žogico podal nazaj Marcusu. Vrednostni papirji so finančni instrumenti z monetarno vrednostjo, mednje sodijo, na primer, delnice in obveznice. Vlagatelji jih pogosto kupijo v upanju, da se bo njihova vrednost zviševala. Prodajalci vrednostnih papirjev v Združenih državah Amerike morajo izpolnjevati vrsto zahtevnih pogojev, ki jih postavlja Komisija za vrednostne papirje in borzo, in tej obremenitvi bi se Facebook rad izognil. »Mislimo, da ni, gospod kongresnik,« se je glasil odgovor.

A ni pomembno, kaj misli Facebook. Odloča komisija, in kot so napisali v Wall Street Journalu, je agencija začela preverjati, ali je ustroj, ki ga je Facebook predvidel za libro, tip vrednostnega papirja, ki se imenuje kotirajoči indeksni sklad (exchange-traded fund, ETF). Marcus je vztrajal, da libra ne bo vrednostni papir, in večkrat ponovil, da bo orodje za plačevanje. Priznal pa je, da ima tudi sam pomisleke o tem, kako urediti upravljanje librinih rezerv, in obljubil, da bo sodeloval z uradnimi predstavniki ter pred uvedbo nove valute našel rešitev za vsa odprta vprašanja.

Na tej točki se je pogovor obrnil v vode, ki jih ameriški zakonodajalci še niso mapirali, in to je McHenry tudi poskušal izpostaviti s svojimi vprašanji. Facebookova zamisel se očitno močno razlikuje od običajnih digitalnih plačilnih storitev, kot sta Paypal in Venmo. Najpomembnejša razlika je, da teoretično za libro ne bo odgovorno eno podjetje oziroma ustanova. Facebook je sicer ustvaril neprofitno organizacijo Libra Association, ki bi usmerjala razvoj platforme, in za sodelovanje se je že prijavilo 27 organizacij, med njimi Visa, Mastercard, Paypal, Uber in Spotify.

Facebook je ustvaril neprofitno organizacijo Libra Association, ki bi usmerjala razvoj platforme, in za sodelovanje se je že prijavilo 27 organizacij, med njimi Visa, Mastercard, Paypal, Uber in Spotify.

Nekaj najpomembnejših vprašanj o libri, na katera Facebooku ni uspelo odgovoriti, se navezuje ravno na to organizacijo, predvsem pa na to, kakšno bo njeno upravljanje. Marcus je neštetokrat ponovil, kar Facebook razglaša že ves čas: da bo Facebook imel le en glas od 28 in ne glavne besede, pa tudi, da namerava število sodelujočih organizacij do prihodnjega leta povečati na sto. Če torej lahko verjamemo Facebooku, bo Libra Association nova vrste organizacije brez centralnega vodstva. To omogoča tehnologija verige blokov, so povedali v družbi.

Vendar se v tem skriva tudi težava. Skrb za tuj denar je posel s številnimi strogimi predpisi. Med zaslišanjema je nekaj članov kongresa imelo podobne izjave, kot je ameriški predsednik Trump pred časom zapisal na Twitterju: da Facebook pravzaprav ustanavlja banko in bi zato zanjo morali veljati bančni predpisi. Banke morajo med drugim upoštevati stroge zakone, s katerimi se preprečuje pranje denarja. Poleg tega morajo stranke zavarovati pred tatvino in varčevalci so zavarovani, če banka izgubi svoje premoženje. Bi morali tudi uporabniki libre uživati takšno zaščito? A če za sistem ne bo odgovorna ena sama pravna oseba, kdo bo odgovoren za spoštovanje zakonov in predpisov? In kako jih bo sploh lahko upoštevala?

Ko so načeli to temo, je Marcus vedno znova odvrnil, da Facebook ne namerava opravljati bančnih storitev.

No, kongres pravzaprav še bolj skrbita Facebookov neverjetni domet in obilje možnosti, s katerimi ljudi lahko prepriča o uporabi svoje valute, in ne toliko to, ali projekt ustreza tehnični definiciji banke. Če bodo libro začele uporabljati milijarde ljudi, bi lahko močno vplivala na globalni finančni sistem, zato je uradni nadzor nujen, je povedala članica predstavniškega doma Maxine Waters iz Kalifornije in predsednica odbora za finančne storitve. »Če se bodo Facebookovi načrti uresničili, bodo družba in njene partnerke dobile ogromno ekonomsko moč, s katero bi lahko zamajale tako valute kot države,« je prepričana Watersova, ki je hkrati tudi pozvala k moratoriju za projekt, da bi ga kongres lahko v miru preučil.

Zaslišanje v predstavniškem domu je bilo osredotočene na praktične plati uporabe libre, medtem ko je prevladujoči ton v senatu izražal nezaupanje številnih senatorjev do Facebooka in njegovih motivov. Njegova zgodovina, kar se tiče varovanja zasebnosti, namreč kaže, da je »nevaren«, je poudaril senator Sherrod Brown iz Ohia in dodal, da zamisel o lastni globalni banki samo dokazuje njegovo neverjetno vzvišenost. »Nori bi bili, če bi mu dali priložnost, da eksperimentira z bančnimi računi ljudi in uporablja vplivna orodja, ki jih niti ne razume, na primer monetarno politiko, in s tem ogroža zmožnost delovnih Američanov, da poskrbijo za svojo družino,« je razložil.

Pri vsem skupaj ne gre le za Facebook. Velike tehnološke družbe so se začele ozirati tudi po finančnih storitvah. To se že dogaja na Kitajskem, kjer so plačilne storitve platform Wechat in Alibaba že zelo razširjene. Banka za mednarodne poravnave, ki velja za centralno banko centralnih bank, je že opozorila, da bi ti podjetji in druga, vključno z Googlom in Amazonom, zaradi učinka mreže lahko postala prevladujoča tudi na tem področju. Kljub temu kaže, da se spremembam ne bo mogoče izogniti, in pristojni bodo morali poiskati zdravo ravnovesje med spodbujanjem inovacij in zavarovanjem porabnikov. Facebook jim je zdaj ponudil izhodišče za to z vprašanjem: »Kaj je libra?«

Copyright 2019 Technology Review, distribucija Tribune Content Agency.