uredi› krajšaj› T:261 M:527 Z: [×]

2022 s tehnološkimi novoletnimi zaobljubami

Po vsem svetu ljudje ob koncu vsakega leta, točno kot švicarska ura, kujejo novoletne zaobljube za prihajajoče leto: da bodo shujšali, meditirali, varčevali. Morda je zdaj pravi čas tudi za inventuro tehnološkega življenja. Mogoče se vam vztrajno pojavlja obvestilo o premalo prostora na trdem disku ali pa preprosto želite omejiti stres zaradi nenehnega priliva pomembnih novic.

Tanya Basu, MIT Technology Review

Morda vam bo v pomoč nekaj digitalnih zaobljub, za katere je na začetku leta še vedno dovolj časa, in z malo sreče bo vaše življenje malce srečnejše, varnejše, in če se smemo tako izraziti, tudi boljše.

Aktivirajte končno večstopenjsko preverjanje istovetnosti! Potrjevanje istovetnosti v dveh korakih je lahko nadležno. Včasih si človek želi samo vtipkati geslo, ne da bi moral vnašati še neke traparije in naključno izbrano zaporedje številk, posredovanih po elektronskem ali kratkem sporočilu. Vendar naš glavni urednik za kibernetično varnost Patrick Howell O'Neill trdi, da je njegov prvi nasvet ljudem, ki bi radi zaščitili svoje spletne račune, prehod na večstopenjsko preverjanje istovetnosti. »To je najlažji način za največje izboljšanje spletne varnosti za vse pomembne račune,« je poudaril. In po letu, v katerem je prišlo do rekordnega števila napadov z izsiljevanjem in vdiranjem v računalnike, koristi daleč pretehtajo dodatni korak pri vpisovanju v račun.

Na srečo je dodajanje večstopenjskega preverjanja veliko preprostejše kot kadarkoli. »Med platformami so sicer razlike, a na splošno v nastavitvah najpomembnejših računov (na primer elektronske pošte, družbenih omrežij in finančnih storitev) sledimo navodilom za dodajanje preverjanja,« je povedal. To je vse. Odličen prvi korak je večstopenjsko preverjanje elektronskih in kratkih sporočil. Za še večjo varnost lahko vključite tudi aplikacije za preverjanje, kot je Googlov Authenticator, ali strojne rešitve, kot je Yubikeys.

To vam bo izjemno koristilo. »Z nekaj minutami dela boste učinkovito odvrnili vsaj devet desetin napadov, so pokazale raziskave,« je pojasnil Patrick.

Vnovič razmislite o doplačilu za hitrejšo dostavo. Ko sem na Twitterju na začetku decembra pozval k tehnološkim novoletnim zaobljubam, je veliko ljudi napisalo, da ne bodo podaljšali naročnine na Amazonovo premijsko storitev Prime. Nekateri so se za to odločili, ker želijo popraviti svoj ogljični odtis, drugi nočejo financirati vesoljskih podvigov ustanovitelja Jeffa Bezosa, tretji bi radi podprli manjše trgovine.

Pisateljica Em Cassel je že na začetku lanskega leta nehala kupovati na Amazonu. V članku o tej odločitvi je napisala, da je zdaj njeno življenje nekoliko manj praktično, zato pa so se ji odprle oči in je odkrila vrsto trgovin, na katere prej ni niti pomislila. Zanjo je Etsy nepogrešljiv za gospodinjske in pisarniške pripomočke. Knjige, časopise in revije naroča v Bookshopu, ki podpira neodvisne knjigarne, naroča tudi neposredno pri založbah. Našla je tudi trgovine in spletišča v skladu s svojimi etičnimi načeli, kot sta Blk + Grn, spletni tržnici, ki podpirata neodvisna mala podjetja temnopoltih lastnikov, in Depop, ki prodaja rabljene stvari.

Vsak si ne more privoščiti, da ne bi več nakupoval na Amazonu, priznava Casselova. Kljub temu svetuje, da si vzemimo nekaj trenutkov za razmislek, preden dodajamo v nakupovalni voziček, in se vprašamo, ali ta izdelek res nujno potrebujemo na domačem pragu čez dva dneva. »To zahteva nekaj vaje,« je dodala. »A preživeli smo tudi v časih, ko še ni bilo Amazona.«

Naslednji sestanek naj bo po telefonu. Pandemija nam je omogočila prožnost, da se sestanemo kjerkoli in kadarkoli, a ni nujno, da se moramo med vsakim sestankom tudi gledati v obraz.

Že lani sem se odločil, da bom omejil video klepete in se raje čim pogosteje odločil za telefonske pogovore. Če res ne gre brez Zooma in se oba udeleženca strinjava, izklopiva zaslon, na katerem vidiva sebe. Ugotavljam, da se laže osredotočim na pogovor, če me ne moti lasten obraz, ki strmi vame (Mi raste nov mozolj? Hm, res moram zaliti to rožo!), in sem bolj zbran. Ni to predpogoj za uspešen pogovor?

Ne razumite me narobe. Če pomenek zmoti dojenček ali mladiček, uživam tako kot vsi. A video pogovori lahko hudo izčrpavajo. Kot mi je razložil predavatelj na Stanfordu in raziskovalec virtualne resničnosti Jeremy Bailenson, orodja za video konference pogosto posredujejo obraze, za katere možgani mislijo, da so komaj nekaj centimetrov proč od našega in zato sprožijo samodejni vzgib, da se moramo pripraviti na beg ali boj. Preveč tega nas izčrpava. Če dodamo še pritisk, da je treba ohranjati čisto, za Instagram primerno ozadje, se konference prek videa lahko sprevržejo v hudo nadlego.

Odločite se za neomejeno velik poštni predal. Imam težave z elektronskimi sporočili. Velike težave. Sem oseba, ki jo je groza poštnega predala z na tisoče neodprtih sporočil. A to pomeni, da zapravljam dragoceni čas s pregledovanjem najnovejše ponudbe za kavbojke na razprodaji, saj želim prebrati vsako sporočilo in se odločiti, kaj z njim.

V prejšnjih časih, to je pred letom 2020, je novinarka Taylor Lorenz, ki je takrat pisala za Atlantic, uradno zagovarjala neskončni poštni predal. Preverja sporočila, ali katero izstopa oziroma se zdi pomembno. Če površni pregled s kurzorjem miške ne pritegne njene radovednosti, se ne zmeni zanj.

Moja osebna zaobljuba: Preklical bom obveščanje z vseh spletnih strani, ki jih ne potrebujem, in vsako jutro ob pomoči zgoraj opisane tehnike množično čim več sporočil izbrisal. Moj poštni predal se tako ne bo sprevrgel v neskončni ocean neprebranih sporočil, sebi pa bom prihranil impulzivni nakup kavbojk po znižani ceni.

Bodite kritični do novic. Sploh če gre za volilno leto, za nameček tudi sredi pandemije in družbenih nemirov. To pomeni, da bodo naša družbena omrežja, komunikacijske mreže in skupinski klepeti polni podatkov, ki morda tudi ne bodo resnični. Preberite opozorila o tem in razmislite, kaj ste prebrali, preden to delite.

In ko ste že pri tem, vključite tudi svoje otroke. »V enem naših raziskovalnih poročil iz leta 2019 smo ugotovili, da več kot tretjina ameriških dijakov redko ali sploh ne izve, kako presoditi zanesljivost vira,« je izpostavila Helen Lee Bouygues, ustanoviteljica fundacije Reboot, organizacije za spodbujanje kritičnega razmišljanja pri mladih in starših. »Na splošno mladi nimajo veščin, nujnih za prepoznavanje propagande in lažnih informacij, ko jih preberejo na spletu.«

Bouyguesova starše poziva, naj se z otroki pogovarjajo o trendih in novicah, ki jih ti vidijo na aplikacijah, kot je Tiktok, kjer kar mrgoli napačnih informacij o covidu 19.

Pravi tudi, da bi se tako odrasli kot otroci lahko naučili nadzorovati čustva, ki se nam prebujajo med branjem novic. »Ko preberemo članke ali izvemo nov podatek, se vprašajmo po viru. Je zanesljiv? Zakaj je verodostojen oziroma zakaj ne? Kako sama zasnova vira vpliva na bralca oziroma gledalca?«

Izključite obvestila. Če se ne boste odločili za noben predlog doslej, vsaj izključite obvestila aplikacij na svojem telefonu – vsa ali samo izbrana. Tako boste laže omejili število novic, ki jih preberete, jih prečistili in s tem hkrati tudi zmanjšali tesnobo. Obvestila zelo uspešno motijo našo pozornost, saj jih dojemamo kot nekaj nujnega, čemur se moramo posvetiti, je pojasnil John McAlaney, predavatelj na britanski univerzi v Bournemouthu, ki je lani objavil raziskavo o tem, kako se na spletu zamudimo dlje, kot nameravamo. »Nekoč so bile možnosti za prejemanje družbenih informacij zelo mejene – pogovarjali smo se s sosedi, telefonirali prijateljem in sorodnikom ter gledali poročila. Hkrati smo imeli v dnevu veliko lukenj, ko novice skoraj niso bile dostopne,« je razložil McAlaney. Danes pa nas obvestila opozarjajo na novice, naj si to želimo ali ne.

Izključitev obvestil se nam morda zdi neprijetna – kaj pa, če bomo zamudili kaj pomembnega? A večina ljudi, s katerimi sem se pogovarjal, je o tem pomisleku povedala nekaj podobnega: ljudje, ki vas bodo nujno morali kontaktirati, bodo že našli način, naj bo to s kratkim sporočilom ali klicem. Vaše mentalno zdravje in koncentracija pa vam bosta hvaležna.

Januar je mesec digitalnega čiščenja. Mesec je sicer že mimo, čas za digitalno čiščenje pa ne. Če se vam zdi, da morate storiti nekaj velikega, se zgledujte po Tate Ryan Mosley, poročevalki o digitalnih pravicah in demokraciji. Letos je namreč že četrtič obeležila mesec digitalnega čiščenja in vsak teden očistila del svojega digitalnega življenja: elektronska sporočila, datoteke, varnost in telefon.

Njen postopek:

Prvi teden temeljito počisti elektronsko pošto, se odjavi od obvestil in izpiše z drugih seznamov, ki ji ne koristijo, izbriše tudi sporočila, ki jih ne bo nikoli prebrala. En dan nameni ljudem, ki so ji pisali, pa jim še ni odgovorila. Prehod v novo leto je primeren čas za oživitev vezi, Tate pa to obdobje izkoristi tudi za začetek novih pogovorov z ljudmi, ki so ji pri srcu.

Drugi teden je namenjen urejanju datotek, brisanju dokumentov v oblaku, na namizju in vseh diskih ter njihovemu prestavljanju v prave mape. »To je najbolj zoprn teden,« priznava Tate. »A na koncu se počutiš, kot da si res opravil veliko delo.« Kaj svetuje? Datotek ne razvrščajte po datumu, temveč po splošnih kategorijah. Na razvrščanje dokumentov glejte kot na resno delo, ker to tudi je. »To počnem med odmori v službi, ko čakam na sestanek, ali pa si za to vzamem celo uro, vmes poslušam glasbo in se res posvetim čiščenju,« je povedala.

Tretji teden digitalnega čiščenja je na vrsti varnost. Takrat preveri vsak občutljivi osebni račun in ustvari nova varna gesla ob pomoči upravitelja gesel Lastpass. Ta teden porabi tudi za to, da na Googlu preveri, kaj se prikaže v zadetkih iskanja, če vtipka svoje ime in priimek. Izbriše vse občutljive podatke, na primer osebno telefonsko številko in naslov, ki bi se lahko po naključju znašla na spletu. Tate prisega na vodnik New York Timesa, ki ponuja jasna navodila, kako poskrbeti za varnost zasebnih podatkov na spletu.

Četrti teden je najzabavnejši, pravi Tate. V tem tednu čisti shrambo s fotografijami na telefonu, briše aplikacije, ki jih ne uporablja, in popravi pozdravni zaslon. »Prijetno je, ker to lahko počnem kjerkoli in mi ni treba sedeti za pisalno mizo,« poudarja. »Tega se lotim, ko čakam v vrsti ali gledam televizijo.« V tem tednu si vzame čas tudi za izključitev obvestil (glejte zgoraj).

Nazadnje ne pozabite, da onkraj tehnologije obstaja še ves zunanji svet. Nekoč ljudje niso sključeno čemeli nad telefonom in vadili drsenja s palcem po neskončnem toku novic na družbenih omrežjih. Nekateri so brali knjige, drugi so poklepetali z ljudmi v bližini – ali se preprosto samo malo odklopili.

Cal Newport, predavatelj računalništva na univerzi v Georgetownu, glasno zagovarja reformiranje odnosa do tehnologije, sploh če ni res nujna. »Če tehnologijo uporabljate za nekaj pomembnega, je koristna. Če pa je to vaš privzet način, da se raztresete zaradi težkih misli in doživetij, se lahko razmahne v težavo,« je poudaril. Odložite torej telefon in občutite svoja čustva, tudi če gre za dolgočasje, žalost ali tesnobnost. Morda se boste tako spet počutili malo bolj človeški.

Copyright Technology Review, distribucija Tribune Content Agency