Večpredstavnih podaljškov, s katerimi postane naš televizor še pametnejši, je veliko, kar nekaj izmed njih pa uporablja operacijski sistem Android. Na preizkus smo dobili model, ki prožnosti Androida doda še obilico vmesnikov.
Nad Olympusovim modelom E-M5 smo bili leta 2012 zelo navdušeni, zdaj pa smo dobili na preizkus zmogljivejšega brata, novi model E-M1. Aparat ponuja odlično ohišje iz magnezijeve zlitine, ki je zaščiteno proti prahu in vremenskim vplivom, kot je dež (seveda v navezi z enako zaščitenim objektivom). Ohišje zelo dobro stoji v roki, aparat ni ravno majhen ali lahek, vsaj glede na druge brezzrcalne modele, a je občutno manjši in lažji od podobno zmogljivih DSLRjev (denimo Canonov 7D in Nikonov D7200).
Panasonicov novi G6 je naslednik pred letom predstavljenega modela G5. Gre za aparat, ki se uvršča v zgornjo sredino Panasonicove brezzrcalne ponudbe, nad modele GF in pod najzmogljivejše GH. S tem tekmuje s srednje zmogljivimi DSLRji, aparate tega ranga kupujejo tako zahtevnejši amaterji kot tudi začetniki v svetu resnejše fotografije.
Sonyjev prenosnik Fit F1521B1/E se uvršča med vstopne modele, namenjene manj zahtevnim domačim uporabnikom. Gre za povsem značilen prenosnik z zaslonom diagonale petnajst palcev in plastičnim ohišjem. Slednje je bilo pri preizkusnem modelu odeto v belo barvo, glede na ceno pa je ohišje kljub vsemu razmeroma kompaktno in tanko.
Panasonic je zadnja leta zelo dejaven na področju brezzrcalnih aparatov z izmenljivimi objektivi, njihova serija GX je namenjena zahtevnejšim amaterjem. Na preizkus smo dobili najnovejši model te serije, GX7, ki je naslednik prvega GX1 (kam so šla vmesna števila, ne vemo). Aparat je nekoliko manjši od zastavonoše GH3 (ki smo ga preizkusili pred časom), a večji od večine brezzrcalnih modelov, sploh od Sonyjevih NEXov, še bolj pa Nikonovih modelov One. Je pa občutno manjši od klasičnih DSLRjev.
Ključki USB so danes tako vsenavzoči, da o njih praktično ne pišemo. Kljub temu redno dobivamo vprašanja o tem, ali se jih lahko uporabi v navezi z mobilnimi napravami in kako. Rešitev je standard USB On-The-Go.
HPjev Deskjet 2545 je še eden izmed osnovnih večopravilnih brizgalnikov. Namenjen je domačim uporabnikom, ki poleg izpisa besedila potrebujejo tudi možnost kakovostnejšega izpisa grafik (tudi fotografije na svetleči papir) in optičnega branja oziroma kopiranja. Je med manjšimi tovrstnimi napravami, sploh ko pospravimo oba pladnja, torej zadnji pladenj, na katerega postavimo čist papir, in sprednjega, na katerega se odložijo natisnjeni dokumenti. Poleg optičnega bralnika ima na zgornji strani tudi par funkcijskih tipk, zraven pa še majhen zaslonček, prek katerega lahko nastavimo število kopij.
Tokrat je bil najosnovnejši tiskalnik na preizkusu Canonova Pixma MG2550. Tako kot sorodna naprava MG3550 je tudi ta na voljo v črni ali beli barvi, spet pa gre za razmeroma majhno napravo. Je praktično enakih mer kot prej omenjeni model, s tem, da deluje sprednji del nekoliko spodkopano zaradi manjšega pladnja za potiskan papir.
Canonova Pixma MG3550 je nova naprava, ki meri na manj zahtevne domače uporabnike, ki potrebujejo poleg občasnega barvnega tiska (in tiska kakih fotografij) tudi optični bralnik oziroma možnost kopiranja. Je razmeroma kompakten oziroma majhen, na voljo je v črni ali beli barvi, v Canonu pravijo, da je slogovno dovršen, a nas to vsaj pri tiskalnikih niti ne gane. Je pa zaradi razmeroma majhnega ohišja dokaj nevsiljiv. Na levi strani je nekaj funkcijskih tipk, drugače pa je tiskalnik zelo preprost.
Pixma MG6450 je manjši brat modela MG7150, tako po specifikacijah kot po videzu. Tako kot omenjeni model je tudi ta na voljo v črni ali beli barvi, spet pa gre za razmeroma nizek večopravilni tiskalnik. Bolj ali manj je krivo pomanjkanje samodejnega podajalnika za optično branje in kopiranje, ki smo ga kar pogrešali. Če nas je pri MG7150 zmotil nizek predal, ga tu sploh ni, njegovo mesto je prevzel pladenj, nad katerim je še odlagalnik.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
