Med programi za urejanje videa in izdelavo video DVDjev so najbolj znana podjetja Pinnacle, Ulead in Sonic. Vendar pa je na tem področju močan tudi Cyberlink, sicer izdelovalec PowerDVDja, dejanskega standarda med predvajalniki DVD.
Trg večpredstavnih predvajalnikov je nekako razdeljen na dva dela. Na Applove iPode (in po novem tudi iPhone, vsaj čez lužo) in na vse druge. Pod drobnogled smo vzeli dva predstavnika druge skupine, Philipsov S6025, ki spada v skupino naprav GoGear, in Canyonov CNR-MPV4 Multimedia MP3 Player.
Marsikdo je svoj osebni računalnik PC že nadomestil s prenosnim, predvsem zaradi obilice prepletenih kablov in ker je zasedal precej prostora. V podjetju Apple že dolgo poznajo alternativno rešitev za te težave, ki pa se med PCji še vedno ni uveljavila.
Intel je pred časom poskrbel za mini revolucijo, ko je predstavil prve procesorje z arhitekturo Core, ki so nadomestili nekonkurenčne Pentiume 4. Nova zasnova se, kot kaže, tudi na dolgi rok odlično obnese, saj jo Intelovi inženirji le po malem pilijo in konkurentom že povzročajo sive lase.
Kiss je podjetje, ki je prvo predstavilo samostojni predvajalnik DivX v obliki naprave za neposredni priklop na televizor. Podjetje je že pred slabim letom prešlo v roke podjetja Cisco, to pa njihove izdelke trži pod svojo blagovno znamko Linksys.
Pri postavitvi projektorja se dostikrat zgodi, da so med platnom (ali steno) in projektorjem ovire, ki onemogočajo normalno prikazovanje slike. Rešitev iz teh zagat so projektorji s širokim kotom projekcije, vendar je njihova ponudba dokaj omejena.
Pisanje kratkih stavkov v ukazno vrstico je resda preprosto, a za upravljanje tako zmogljive zbirke, kot je MySQL, preveč nerodno in zamudno. Brez izpopolnjenega grafičnega vmesnika si dela z zbirko skoraj ne predstavljamo več. Navicat je eden takih vmesnikov.
Dell oglašuje model Latitude D630 kot prenosnik z idealnim razmerjem med zmogljivostjo in mobilnostjo. Ali, v prevodu, kot prenosnik s štirinajstpalčnim zaslonom in zmogljivim Intelovim procesorjem Core 2 Duo, ki bije pri taktu 2,2 GHz. K prenosljivosti pripomore tudi razmeroma majhna teža, le 2,3 kilograma.
Tudi Dellovi prenosniki za poslovno rabo iz družine Latitude so doživeli posodobitev z najnovejšim Intelovim sistemskim naborom Santa Rosa. Latitude D830 je zasnovan na procesorju Core 2 Duo, ki deluje s taktom 2 GHz. Ker ima nameščen operacijski sistem Windows XP, 1 GB pomnilnika zadostuje za udobno delo. Velikost vgrajenega diska (120 GB) je trenutno že pod povprečjem, saj lahko na jumbo plakatih opazimo reklamo za prenosnike z diskom, ki je dvakrat zmogljivejši.
Toshibin prenosnik Portege R500-10J je eden najtanjših in najlažjih prenosnikov na trgu. Tehta le 1100 g, pa je opremljen bolje od marsikaterega cenejšega, a večjega in težjega prenosnika. Ker gre nedvomno za statusni simbol, je tudi njegova zunanjost taka, da "pade v oči". Žal to pomeni tudi to, da je dokaj občutljiv za praske. To smo izkusili tudi sami.
Hewlett-Packardovi tiskalniki razreda Deskjet so namenjeni predvsem rabi doma. Deskjet D4260 se uvršča v sredino tega razreda, s svojo tehnično zmogljivostjo pa se bo lahko poskusil tudi z nekoliko zahtevnejšimi pisarniškimi opravili.
Canon v svoji široki paleti izdelkov ponuja tudi foto tiskalnike za zahtevne uporabnike oziroma t. i. "profesionalno" rabo. Na voljo sta zgolj Pixma Pro9000 in Pixma Pro9500, trenutno edina predstavnika tega razreda, izhajata pa iz modela Pixma IP8500.
Dellov malček s preprosto oznako D430 (predhodnik se je imenoval D420) je najnovejši ultra lahki prenosnik iz te hiše.
V Hewlett Packardovi zbirki večnamenskih naprav je najobsežnejši razred Photosmart, ki je naravnan za tiskanje fotografij. Večina teh naprav je opremljena z zasloni LCD, priklopi za digitalni fotoaparat itd. Marsikdo pa vseh teh dodatkov ne potrebuje in si želi zgolj ugodno večnamensko napravo. Tako smo tokrat dobili v roke večnamensko napravo iz razreda Deskjet, F4180.
V Canonovi jesenski osvežitvi ponudbe sta si v razredu najosnovnejših tiskalnikov priborila novo preobleko slabo leto dni stara modela Pixma iP1300 in Pixma iP1700. Pri novi obliki vedno pričakujemo tudi pohitritev in izboljšave. Teh je bil vsekakor deležen Pixma iP1300, ki si je priboril lastnosti močnejšega modela in novo ime Canon Pixma iP1800. Močnejši model pa so zgolj malenkostno pohitrili in ga na police postavili pod imenom Pixma iP2500.
Acer z novim modelom Aspire 5920G meri na domače uporabnike, predvsem tiste, ki prenosni računalnik pogosto uporabljajo za predvajanje različnih večpredstavnih vsebin. V Acerju so se tokrat odločili za nekoliko drugačno zunanjost, t. i. "Gemstone", ki je precej atraktivna. Zaslon, velik 15,4 palca, sicer ni razkošje za predvajanje filmov, ponuja pa priklop HDMI na LCD ali plazemski televizor. Poglede privablja tudi zanimiv dolg vzorec nad tipkovnico, pod katerim se skriva sistem zvočnikov, ki ustvari občutek prostorskega zvoka. Za nameček so na spodnjo stran računalnika namestili še globokotonski zvočnik. Malce drugačni so tudi gumbi za predvajanje, nanizani na desni strani tipkovnice. Občutljivi so za dotik, a se to ne izkaže vedno dobro. Pri hitrem tipkanju se nam večkrat zgodi, da z mezincem oplazimo gumbe in tako nehote zaženemo večpredstavno programsko opremo. Računalnik poleg Vistinega operacijskega sistema ponuja možnost zagona posebnega Acerjevega programa (v biosu), ki ponuja preprosto predvajanje filmov DVD, glasbe in pregledovanja slik. To je še posebej dobrodošlo, če bi si radi kaj na hitro ogledali, ne da bi čakali na dolgotrajno nalaganje operacijskega sistema Microsoft Vista Home Premium.
Nero je bil nekoč skoraj edini program, ki je znal zapisati podatke na nosilce CD brez napak. Zato je bil tudi deležen široke priljubljenosti. Odtlej se je marsikaj spremenilo, zapisovanje na optične nosilce pa danes predstavlja manj kot desetino zmožnosti paketa. Osma različica, ki bo pravkar naprodaj, ni nobena izjema, za povrh pa tudi ne prinaša nič revolucionarnega.
Skoraj pol leta je minilo od prve uradne predstavitve do začetka prodaje iPhona, Apple pa je v tem času mojstrsko izkoristil medijski prostor. Širil je "govorice" o novih in novih zmogljivostih naprave, stopnjeval napetost uporabnikov pred prihodom na trg in že prvi dan doživel prodajno uspešnico.
Tudi novi HTCjev Touch očitno še ni ukrotil novega Windows Mobile 6.0. Resda je nekoliko hitrejši od že preizkušenega modela HTC S710, vendar je odzivnost uporabniškega vmesnika pod ravnijo vseh drugih pametnih telefonov.
Ricoh je pri nas sicer nekoliko manj znan izdelovalec fotoaparatov, vendar ima v svojem proizvodnem programu nekaj zanimivih modelov, ki dokazujejo, da Ricohovi inženirji zelo dobro vedo, kaj mora imeti dober fotoaparat. Lep primer je Caplio R1V, sicer že nekoliko starejši model (letnik 05), ki pa ga je še vedno mogoče kupiti, in to po zelo ugodni ceni. Pojdimo kar po vrsti.
Pregled Nikonove pestre ponudbe fotoaparatov začnimo z njihovim vstopnim modelom. Po obliki in velikosti ter osnovnih lastnostih je precej značilen predstavnik svojega razreda. Nekaj manjša ločljivost in razmeroma majhen (a drugače nadpovprečno dober) zaslon LCD so glavni davek nizki ceni. Žal so se pri Nikonu, za razliko od recimo Canona, odločili, da nedeljski fotografi ne potrebujejo optičnega iskala, s čimer se pri Monitorju nekako ne moremo strinjati.
Kodak C743 je povprečno majhen fotoaparat, ki za oblikovanje menda ne bo dobil nobene nagrade. Ohišje je sicer plastično, a dovolj skrbno narejeno in ne daje vtisa cenenosti. Pri fotoaparatih, ki sodijo v nižji cenovni razred, nas vedno znova razveseli, ko naletimo na model z optičnim iskalom. Ločljivost je sicer za megapiko ali dve večja kakor pri nekaterih najcenejših modelih, a so razlike med njimi v resničnem življenju, ko fotografije odtisnemo na papir, majhne.
Olympus FE-210 je po obliki in zmogljivosti zelo značilen vstopni model, namenjen manj zahtevnim uporabnikom, ki kupujejo prvi fotoaparat. Tudi 13 tematskih avtomatik in le osnovne možnosti ročnega nadzora ostajajo v mejah povprečja. FE-210 se tudi ne more pohvaliti z zaznavanjem obrazov ali umirjevalnikom slike. Na seznamu možnosti sicer najdemo umirjanje slike, a je tako kakor pri številnih podobnih modelih dosežena na "cenen" način - s povečevanjem občutljivosti tipala in skrajševanjem osvetlitvenega časa.
Najcenejši Samsungov model na tokratnem preizkusu sicer ne skriva svojega vstopnega razreda, a kakor bomo videli v nadaljevanju, uporabniku omogoča tudi nekaj naprednejših možnosti. Ker je fotoaparat namenjen manj zahtevnim uporabnikom, je poudarek na samodejnem delovanju. Izbiramo lahko med 11 tematskimi avtomatikami, med katerimi najdemo večino pogosteje uporabljanih, pogrešali smo le avtomatiko za slikanje na plaži in snegu. Pozitivno nas je presenetilo, da fotoaparat uporabniku omogoča tudi dober ročni nadzor, saj lahko ročno nastavimo tako osvetlitveni čas kot zaslonko, izbiramo pa lahko celo med dvema načinoma ostrenja (osrednje in na petih mestih).
C-Lux 2 je eleganten žepni fotoaparat s kovinskim ohišjem, ki tudi brez okrogle značke z imenom prestižnega podjetja daje vedeti, da sodi v višji cenovni razred. Odlikuje ga predvsem odličen objektiv s 3,6-kratnim zumom, ki je podaljšan v širokokotni smeri in zaradi tega precej uporabnejši od siceršnjih 3-kratnih zumov, s katerimi je opremljena večina tovrstnih fotoaparatov. Pravzaprav težko dovolj poudarimo, kako pomembnih je tistih 10 milimetrov krajša goriščna razdalja.
Dresdenski Pentacon in njihove Praktice so bile v časih, ko je še stal berlinski zid, pri nas izjemno priljubljene. Verjetno ga ni znanega slovenskega fotografa, starejšega od recimo 40 let, ki bi svojih prvih fotografskih korakov ne naredil s katerim od njihovih cenovno dostopnih zrcalno-refleksnih modelov. Pri Pentaconu so nekako preživeli prehod v digitalne čase in čeprav je od nekdanje (vzhodno)nemške slave ostalo bolj ali manj samo še ime, fotoaparate pa izdelujejo v kdo bi vedel kateri kitajski tovarni, imajo v svojem katalogu nekaj zanimivih modelov, ki jih vse po vrsti odlikuje tudi zelo prijazna cena.
Pentaxov vstopni model se od nekaterih podobnih modelov loči po nekoliko večji ločljivosti, kar se nekoliko pozna tudi pri malce višji ceni (po drugi strani pa je med tistimi s 7 megapikami med cenejšimi). Sodi med manjše tovrstne fotoaparate, njegov nižji cenovni razred pa izdaja debelina in plastično ohišje. Omeniti velja nekoliko boljši in svetlobno močnejši objektiv od marsikaterega vstopnega modela. Po drugih fotografskih lastnostih od povprečja ne odstopa. Povprečno velik LCD je povprečno dober in ko smo ga preizkušali v jasnem sončnem vremenu, smo pogrešali optično iskalo.
Fotoaparat je značilen predstavnik vstopnega razreda digitalcev. Ne najmanjši, a še vedno dovolj majhen za brezskrbno prenašanje, s povprečnimi tehničnimi značilnostmi, med katerimi morda nekoliko odstopa le ločljivost, ki je za megapiko ali dve večja od nekaterih drugih podobnih modelov. Nižji cenovni razred prepoznamo pa majhnem zaslonu LCD, ki tudi po kakovosti ne odstopa od povprečja.
Panasonicov vstopni model je nekoliko dražji od številnih drugih, na prvi pogled precej podobnih modelov, a svojo ceno upraviči z nekaterimi značilnostmi, ki odstopajo od povprečja. Sedem megapik je na primer že nekoliko boljeod česa? od povprečja? ne moreš primerjati z ničem
HP je sicer bolj znan po tiskalnikih in računalnikih, a ima v svojem proizvodnem programu tudi nekaj zanimivih fotoaparatov. Vstopni model M537 sodi med najcenejše digitalce in je namenjen uporabnikom, ki od fotoaparata pričakujejo zlasti preprosto rabo. Objektiv ima tako kakor skoraj vsi modeli v tem razredu 3-kratni zum, ki pa sega nekoliko bolj v širokokotno področje od povprečja. Razlika je majhna, a je vsak "milimeter" širšega pogleda dobrodošel. Tudi zaslon LCD je za pol palca večji od zaslonov pri nekaterih neposrednih tekmecih.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
