Sony poskuša, podobno kot drugi veliki izdelovalci, svoje kompaktne digitalne fotoaparate običajnim kupcem približati tako, da jih razvršča v skupine, ki jih opredeljuje neka bistvena značilnost. V razredu H so tako zbrane naprave z velikimi optičnimi povečavami.
Latitude D500 je ekskluzivna serija prenosnikov, vendar ne zaradi kakovosti izdelave, uporabljenih materialov ali vrhunske notranjosti. Tako posebni so samo zato, ker jih v redni prosti prodaji preprosto ni mogoče kupiti. Pri nas jih lahko dobimo le v posebni Telekomovi ponudbi, če sklenemo pogodbo za optični internetni priklop. Za en evro.
Dell je po uveljavljenih modelih prenosnikov Latitude in Inspiron predstavil novi družini, Vostro in Studio. Ogledali smo si Studio 1535 in po številki modela lahko ugibamo, da gre za nadaljevanje serije Inspiron.
Hewlett Packard v množici naprav za majhna in srednje velika podjetja ponuja prenosnik Compaq 6830s. Na prvenstveno poslovno rabo kažejo priloženi Windows Vista Business, zaslon s širokim razmerjem stranic, kakovostna VGA spletna kamera in nekateri namenski programi.
Intel je pred kratkim predstavil nov procesorski nabor, znan pod kodnim imenom Montevina. Gre za naslednika lani predstavljenega nabora Santa Rosa oziroma peti rod nabora Centrino (ki se zdaj imenuje Centrino 2). V praksi gre le za marketinško ime za kombinacijo procesorja, vezja matične plošče (chipset) in brezžičnega vmesnika, ki jih izdelovalci vgradijo v svoje prenosnike. Eden takih je tokrat preizkušeni Stylenote M730T tajvanskega izdelovalca Clevo. To podjetje je že dolgo na trgu prenosnih računalnikov, izdelujejo pa t. i. "barebone" prenosnike, kakršni so npr. avstrijski prenosniki Chili Green.
Pametni telefoni kot reinkarnacija danes že pokojnih ročnih računalnikov ali dlančnikov, kot smo jim rekli včasih, postajajo uspešnica. Da je res tako, kaže že to, da smo se jih za tokratno predstavitev novosti na koncu morali že skorajda otepati!
Splet je iz dneva v dan bogatejši z vse bolj zmogljivimi storitvami, ki počasi prevzemajo vlogo namenskih programov za računalniška namizja. Eden najbolj izpopolnjenih paketov, ki je povrhu vsega še brezplačen za osnovno rabo, je Google Apps for Domains.
Virusi, hekerji, neželena pošta, to so danes magične besede, ko govorimo o zaščiti računalnikov v internetu. Za vse tri obstajajo programske rešitve, ki jih nameščamo na osebne računalnike, ali pa se odločimo za centralno namestitev na strežnik. Lahko pa se odločimo tudi drugače - omislimo si specializirano napravo.
"Je mogoče kovati denar iz prijateljstva? Je mogoče ustvariti mednarodne skupnosti in jim prodajati kokakolo? Facebook ni nič kreativnega. Ničesar ne ustvarja. Enostavno posreduje pri odnosih, ki se tako ali tako dogajajo," kritizira Tom Hodgkinson (Guardian). In pristavlja: "Za hec poskusite, ko omenite Facebook, besedico nadomestiti z Big Brother ..."
Ko govorimo o mobilnem internetu, je s tem mišljen dostop do interneta prek omrežij mobilne telefonije, ki pokrivajo bolj ali manj vso državo, hkrati pa je mogoče tudi (zaenkrat pregrešno drago) gostovanje v tujini.
Danes skoraj ni več kotička v Sloveniji, v katerem ne bi bila možna vsaj ena oblika širokopasovnega dostopa do interneta. Vsako let je več tudi gospodinjstev z internetno povezavo, zato so kot vsako jesen tudi letos slovenski ponudniki internetnih storitev pripravili vrsto akcij, ki naj bi predvsem družine s šolarji prepričale k izbiri njihovih paketov.
Formati slike visoke ločljivosti so se v preteklosti razvijali iz različnih slikovnih sistemov slike standardne ločljivosti. S pojmom slikovni sistem označujemo število vseh vrstic v televizijski sliki, tudi tiste, ki niso vidne (vračanje žarka z dna na začetek slike pri televizorjih s katodno cevjo) in število polslik na sekundo. Najbolj znana sta sistema 625/50 in 525/60. Prvi je najbolj razširjen v Evropi, drugi pa na ameriški celini. Za ta dva sistema je tudi značilno, da imata različno število vidnih vrstic. 625/50 jih ima 576, 525/60 pa ima 480 vidnih vrstic v celotni televizijski sliki. Posledica tega so bili različni formati slike visoke ločljivosti. Prehajanje oziroma preračunavanje slike iz enega formata slike v drugega je izguben proces, ki lahko poslabša tehnično kakovost slike. Da bi se izognili preračunavanju, so se oglasile zahteve po skupnem formatu slike za različne slikovne sisteme. Tako je bil uveden format slike 1920 x 1080. Oznaka pomeni, da imamo v sliki 1920 slikovnih elementov v horizontalni smeri (vidnem delu vrstice) in 1080 vidnih vrstic.
Ko po svetu vse postaja mobilno, je postala "mobilna" tudi televizija. Poleti je Mobitel predstavil storitev Mobilna televizija, ki omogoča spremljanje nekaterih televizijskih programov v živo. Trenutno ponujajo programe TV Slovenija 1 in 2, Cartoon Network/TCM, Šport TV, Čarli TV, InfoTV in TV Golica.
V času, ko boste brali ta prispevek, bo morda v slovenskem televizijskem omrežju že mogoče spremljati prvi redni domači program v visoki ločljivosti. Za ta korak se je odločila televizijska postaja Info TV, ki oddaja 24-urni dnevnoinformativni program v večini slovenskih kabelskih omrežij, spremljajo pa ga lahko tudi uporabniki Siol-TV in T-2.
Samo dobrega četrt stoletja digitalne tehnologije za široko potrošnjo je omogočilo digitalizacijo besedila, zvoka, slike in na koncu videa. In samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo začel proces digitalizacije tudi pri produkciji in distribuciji televizije (in filma).
Navigacijske naprave postajajo vse bolj vsakdanje spremljevalke voznikov in drugih popotnikov, trg se razvija, odpirajo se nove tržne niše. K temu seveda prispevajo tudi izdelovalci - ameriški Garmin pa je izdelal napravo, namenjeno večjim vozilom. Voznikom tovornjakov, kombijev in počitniških avtodomov je namenjen največji Garminov navigator, model Nuvi 5000.
Sprejemnik Handan CV-7000 HD je eden izmed treh digitalnih sprejemnikov, ki jih je sredi septembra v treh različnih paketih ponudil kabelski operater UPC Telemach ob promociji svoje digitalne kabelske ponudbe (DVB-C). Sprejemati zna tudi programe visoke ločljivosti, ne zna pa jih snemati.
Aplikacije se nezadržno selijo v splet. To, kar se je še pred letom ali dvema zdelo povsem nemogoče, je danes realnost. V to kategorijo nedvomno sodijo spletni urejevalniki fotografij, ki jih je iz dneva v dan več. V majski številki smo že pisali o programu Photoshop Express, za to številko pa smo preizkusili Picnik, ki je verjetno najbolj priljubljen tak program.
Pred kratkim smo v Monitorju poročali o vstopu podjetja Mio na naš trg navigacijskih naprav, ki se nekako še vedno razvija. Za preizkus smo dobili cestni navigator iz družine Moov (move - premik), ki ima številčno oznako 330, prilagojen pa je za naš trg in tako vsebuje tudi zemljevide naše deželice.
O predvajalnikih večpredstavnih vsebin smo pisali že v majski številki. Tokrat smo preizkusili Freecom Network Media Player 350 WLAN, ki je omrežni disk in predvajalnik.
Podjetje Apple je znano predvsem po svojih strojnih izdelkih (računalniki Macintosh in predvajalniki digitalne glasbe iPod), ne mnogo manj pa po programski opremi za široke množice uporabnikov (OS X, iTunes, QuickTime). Manj znani so njihovi programi za uporabnike, ki se (pol)profesionalno ukvarjajo s fotografijo ali videom. Slednji prisegajo na program za videomontažo Final Cut Pro, prvi pa so pred kratkim dočakali drugo različico programa Aperture.
Garminov novi zapestni sprejemnik GPS z merilnikom srčnega utripa je namenjen predvsem rekreativnim tekačem za pomoč pri vadbi. Naprava je pravzaprav nova inkarnacija že znanega modela 305 iz iste serije.
Odkar je splet dosegljiv na skoraj vsakem službenem računalniku, se je storilnost na delovnih mestih verjetno precej zmanjšala. Vsak dan porabimo silno veliko delovnega časa za branje elektronske pošte, novic, pomenkovanje po programih za takojšnje sporočanje in ogledovanje raznih razvedrilnih spletnih strani. Če vas zanima, kaj natanko počnete, ko sedite za računalnikom, in koliko časa to počnete, vam zna RescueTime podati odgovor zelo enostavno. Oboroženi s temi podatki pa se lahko podate na pot boljšega izkoriščanja časa.
Na področju brskalnikov se vedno dogaja kaj novega. Programerji posameznih programerskih hiš nas presenečajo z novimi (izboljšanimi ali pa tudi ne) različicami že obstoječih brskalnikov, nekateri (nekdaj) precej priljubljeni počasi tonejo v pozabo, pojavljajo se novi. Tokrat smo preizkusili dva nova - Google Chrome Beta in IE 8 Beta 2.
Sonyjev najnovejši digitalni SLR je bil eden najteže pričakovanih fotoaparatov v zadnjem letu in pol. Prvi prototip so predstavili že marca na lanskoletnem ameriškem sejmu PMA, marsikdo pa je mislil, da se bo pri prototipu zgodba tudi končala. In zakaj je bilo pravzaprav dvignjenega toliko prahu? Sony je bilo četrto podjetje, ki je predstavilo digitalni SLR s polnim (Leica) formatom 24 × 36 mm. Pred njim so tako tipalo imeli že Kodak, Contax in Canon. Prva dva sta neslavno končala, Canonu in Sonyju pa se je nazadnje pridružil še Nikon. Od vseh naštetih so morali ravno v Sonyju v razvoj vložiti največ. Pred časom so kupili podjetje Minolta, prevzeli njihove blagovne znamke in razvili popolnoma novo serijo digitalnih SLRjev, za nameček pa kot partnerja pridobili vrhunsko podjetje Carl Zeiss, ki jim izdeluje objektive za najzahtevnjše kupce. To linijo objektivov so s prihodom najzmogljivejšega člana družine še dodatno popestrili z zumoma 16-35 mm f/2,8 in 70-400 mm f/4-5,6. Na preizkusu smo uporabljali zum objektiv 24-70 mm f/2,8, ki se je odlično izkazal tudi pri f/2,8, kjer smo nekaj težav zaznali le v kotih (kromatska aberacija, popačenje).
Pred nami je N96 (ki pri operaterjih še nekaj tednov ne bo na voljo), naslednik še zmeraj priljubljene N95, in čeprav se je telefon med preizkušanjem odlično odrezal, so razlike v primerjavi z N95 minimalne.
V zadnjem letu so prav vsi večji izdelovalci prenosnih računalnikov napovedali majhne, deset- ali manj palčne modele. Končno pa so njihove stvaritve začele prihajati tudi na tržne police, tako da imamo uporabniki vse več izbire. Prvi tak malček kitajskega izdelovalca Lenovo se imenuje Ideapad S10e, pri čemer "e" v oznaki nakazuje, da gre za model, namenjen evropskemu trgu, številka 10 pa označuje velikost zaslona, torej 10 palcev.
Preizkusili smo nekoliko kompaktnejša Hewlett Packardova barvna laserska tiskalnika Color LaserJet CP1215 in CP1515n. Gre za najbolj osnovna tiskalnika, namenjena predvsem rabi doma, zmogljivejši model Color LaserJet CP1515n pa je zavoljo opreme primeren tudi za nezahtevno pisarniško rabo. Modela sta si precej podobna. Njuna navedena hitrost je le 12 črno-belih strani na minuto in osem barvnih. Predalnik je nekoliko majhen in sprejme le 150 listov, dodatnih predalnikov ali samodejne obračalne enote pa žal ne moremo dokupiti. To je nekako posledica dokaj majhnega ohišja in je po eni strani tudi prednost, saj ga lahko uporabljamo kot namizni tiskalnik, poleg tega pa med delovanjem ne povzroča preveč motečega hrupa.
Novi Optio, M50, ne prinaša občutnih sprememb pri obliki in tega izdelovalcu pravzaprav ne moremo zameriti, saj je ohišje zelo ergonomično in elegantno, vsi gumbi za upravljanje pa so na pravih mestih. Aparat je na voljo v šestih barvah, od nevpadljive črne do v zadnjem času priljubljene kričeče roza.
Če vas kdaj prime želja, da bi dogajanje na zaslonu računalnika posneli kar z video kamero ali telefonom, postojte za trenutek in si izberite enega izmed programov, ki so namenjeni temu opravilu. Kot vedno v tej rubriki iščemo brezplačne alternative za plačljive programe.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
