Acerjeva ponudba prenosnih računalnikov je bila v razredu "velikanov" deležna rahle posodobitve. Acer Aspire 8930 izhaja iz predhodnika Aspire 8920, ki smo ga že imeli na preizkusu, opazna razlika pa je zgolj v procesorskem naboru in grafični kartici.
Ko so v Acerju zasnovali prenosnik z oznako 5735 iz družine Aspire, so imeli v mislih potrošnike s potrebo po širokih zaslonih. Tiste, ki želijo kjerkoli gledati filme širokega formata ali pa imajo ponavadi odprta po dva dokumenta hkrati, pregledno drugega ob drugem.
V Toshibi so se odločili posodobiti zelo znan prenosni računalnik Portege R500, ki je bil znan predvsem zaradi izredno majhnih mer in zanemarljive teže. Do danes je sicer v Applu dobil hudo konkurenco, vendar Toshiba skriva svoje adute.
Poslovni prenosniki Tecra, ki jih izdeluje Toshiba, se že na papirju ponašajo z odličnim razmerjem med prenosljivostjo in vgrajeno strojno opremo. Tak je tudi model R10-10S, ki ima tudi temu sorazmerno visoko ceno.
Pri preizkusu Toshibinega prenosnika Qosmio X300 bi skorajda potrebovali lastno elektrarno in nepalskega nosača oziroma šerpo. Gre namreč za orjaški prenosnik s 17-colskim zaslonom in težo več kot štiri kilograme. Prenosnik je tudi sicer nadvse impresiven na pogled. Pokrov prekrivajo rdeči plameni, gladka rdeča plastika pa se nadaljuje okoli zaslona in tipkovnice. Kar ni rdeče, pa je odeto v svetlečo črno plastiko - taka je tudi tipkovnica. Ko prenosnik prižgemo, se osvetli kot božična jelka. Pod rdečo plastiko med tipkovnico in zaslonom so namreč skrite rdeče diode LED, te najdemo tudi nad sledilno ploščico in pod nekaterimi funkcijskimi tipkami nad tipkovnico.
Linux že tradicionalno velja za operacijski sistem strežnikov, v namiznih računalnikih in prenosnikih pa ga naj bi uporabljali le najbolj zagrizeni uporabniki. A nekatere nove distribucije postavljajo ta stara prepričanja na bolj majave temelje. Dobri dve leti je, kar smo v Monitorju preizkusili, kako je z Linuxom v prenosnikih; takrat smo ugotovili, da še ni povsem zrel. Je zdaj že kaj drugače?
O "digitalnem domu" poslušamo zgodbice že leta, če ne več. No, kot kaže, se nekaj v tej smeri vendarle dogaja - preizkusili smo dva vrhunska televizorja LCD, ki premoreta tudi omrežni vmesnik, prek njega pa se znata povezovati s t. i. strežniki DLNA.
Televizorji LCD so bili dolgo predstavljani kot cenejši in (veliko) slabši sorodnik "tistih pravih" ploskih zaslonov, plazem. Vendar pa se izdelovalci zadnje čase trudijo, da bi kakovostno razliko kar najbolj zmanjšali - preizkusili smo dva vrhunska televizorja LCD, ki sta polna tehnoloških novosti.
Omrežne diske oziroma naprave NAS (Network Attached Storage) smo ne dolgo tega v naši reviji že preizkušali. Takrat smo opozorili na to, da se je segment trga, ki meri na domače uporabnike, začel razvijati prav v zadnjem času in po dobrega pol leta temu znova pritrjujemo. V zadnjih mesecih se je na prodajnih policah pojavilo za to področje precejšnje število novih izdelkov. In prav je, da se jim spet podrobneje posvetimo.
Se še spomnite časov, ko so profesionalni uporabniki trdili, da z monitorji LCD nikakor ni mogoče pravilno prikazati vseh barv, ki jih pri svojem delu obdelujejo? Danes katodnih monitorjev ni več, vendar ti uporabniki še vedno trdijo enako. Vsaj za modele, ki jih kupujejo smrtniki. Zato smo se lotili preizkusa tistih, ki so namenjeni prav njim - profesionalcem.
Povezovanje računalnika in televizije je bilo še nedavno skorajda mala znanost. Potrebovali smo (dobro) grafično kartico z video izhodom, morali smo prilagajati izhodno ločljivost nizki ločljivosti televizorja, predvsem pa smo morali biti zadovoljni z bolj ali manj megleno sliko. Danes je drugače - digitalni računalnik digitalno komunicira z digitalnim televizorjem. Če le razdalja med obema ni prevelika.
Izvirnost oblikovalcev ne pozna meja. To dokazuje Canonov sublimacijski tiskalnik Selphy CP770, ki je zasnovan v obliki vedra. Res, da so nekateri tiskalniki že bili nekoliko drugačni in opremljeni z ročajem za nošenje, a Canon je šel korak dlje. Prikupna nenavadna oblika se na koncu izkaže za precej praktično zamisel.
Vsi, ki smo kdaj videli kak detektivski film, poznamo prizor, ko heroj uporabi sledilno napravo in tako odkrije skrivni štab negativcev. Take sledilne naprave so bile sprva domena domišljije, kasneje policije in podobnih agencij, končno pa si jih lahko omislimo tudi navadni smrtniki.
Ste v zadnjem času pogosto dobili podobno vprašanje? Vam to že počasi preseda? Če ste lastnik mobilnega telefona z vgrajenim sprejemnikom GPS, lahko odgovor tudi avtomatizirate - prek spletnega mesta gpsed.com.
Imate PC in ne marate Oken, morda še posebej ne Viste. Všeč pa vam je Applov OS X, vendar si hkrati ne bi želeli olajšati denarnice z nakupom "pravega Maca". Rešitev - majhen strojni dodatek, ki Applove programerje prepriča, da imajo pod sabo Applov stroj, in tako omogoča namestitev popolnoma legalnega OSX.
Priznati moram - niti malo nisem pričakoval, da bom bora dva meseca po prvem e-bralniku Kolibri v rokah držal že drugo e-knjigo. Cybook je sicer zgrajen okrog identičnega 6-palčnega zaslona podjetja E-Ink, a se od Kolibrija razlikuje v marsikateri podrobnosti.
Microsoft Live Mesh je Microsoftova rešitev vse bolj perečega problema sodobnega človeka - množice med seboj nepovezanih naprav. Microsoftova vizija je zelo daljnosežna, trenutno pa je Live Mesh v preizkusni fazi.
Računalniki danes niso več nobena redkost, saj so postali del vsakdanjega življenja sodobnega človeka. Še več, veliko uporabnikov uporablja hkrati tudi dva ali več računalnikov, ki so spričo dostopnega in razvejanega internetnega omrežja danes dosegljivi kadarkoli in od koderkoli. Takšno "razkošje" prinaša s seboj poleg številnih prednosti in možnosti tudi določene težave, izzive in želje. Recimo, sinhronizacijo dokumentov med računalniki.
Ključki USB so v zadnjih letih postali neverjetno priljubljeni. Ker imajo skoraj vedno zgolj bliskovni (flash) pomnilnik, jih uporabljamo za shranjevanje podatkov ali za poganjanje nekaterih programov. V podjetju Yoggie Security Systems pa so se stvari lotili drugače in k 128 MB pomnilniku dodali še miniaturni procesor Xscale-PXA270.
Symantecov Norton Internet Security je med poznavalci že leta skorajda sinonim za nekaj velikega, počasnega, nadležnega. No, zadnja leta se v Symantecu trudijo, da bi to podobo popravili.
Toshiba je na trgu malih prenosnikov novo ime, čeprav ima že precej izkušenj na tem področju: njihovi modeli Portege že leta spadajo med najmanjše in najlažje računalnike med ultra lahkimi prenosniki, da o njihovih pionirskih modelih Libretto niti ne govorimo. NB100 po tehničnih značilnostih ne odstopa iz povprečja konkurence, saj so si vsi današnji netbooki podobni kot jajce jajcu. Tako ima procesor Intel Atom s taktom 1,6 GHz, 1 GB pomnilnika in 120-gigabajtni disk. Zaslon z diagonalo 8,9 palca ima ločljivost 1024 × 600 pik. Ohišje je robustno, računalnik pa kljub majhnosti ne deluje krhko. Pohvaliti moramo velikost ohišja: kljub 9-palčnemu zaslonu je po merah NB100 še najbliže prvemu Asusovemu Eeeju, modelu 701. Žal so posledica tega nekoliko manjše tipke na tipkovnici in to bo motilo tiste, ki slepo tipkajo, pa tudi sledilna ploščica je dokaj majhna - se pa na dotik zelo dobro odziva. Preizkušeni model je bil opremljen s sistemom Windows XP, Toshiba pa ponuja tudi model z nameščenim sistemom Ubuntu.
Danes je vse i-nekaj ali e-nekaj. Tudi tokrat preizkušeni Inote, ki naj bi omogočal enostavno digitalno izdelavo zapiskov, tudi če ravno nimamo pri roki prenosnika TabletPC.
Samsungov GX-20 je enojajčni dvojček Pentaxovem K20D, ki smo ga pri Monitorju že preizkusili. Gre za naslednika modela GX-10, ki je bil skoraj povsem enak Pentaxovemu K10D. Novi model se od brata iz Pentaxovega tabora loči le po spremenjenih menujih in drugačni obliki tipk (ki so tu pravokotne namesto okrogle).
Učinkovito prepoznavanje govora je zagotovo ena najbolj goreče pričakovanih reči v računalništvu. Rešitev, ki utegne temeljito spremeniti način, kako uporabljamo računalnike. Da bi se pri tem napredku kdo spomnili na nas Slovence in naše jezikovne posebnosti, so že vrsto let le sanje. Zato smo bili toliko bolj presenečeni, ko smo naleteli na povsem delujočo rešitev, in to v okolju, v katerem tega nismo pričakovali.
Da je mogoče na grafičnih procesorjih (ATI in Nvidia) tudi "računati" in jih ne uporabljati le za izrisovanje vedno lepših in vedno hitrejših 3D počasti, beremo že dalj časa. Oba velika izdelovalca sta v ta namen tudi že spisala ustrezne programske vmesnike. ATI zaenkrat še bolj "teoretično", Nvidia pa tudi v resnici.
Ob prvem stiku z novim Fujijem se bo verjetno marsikdo zaljubil v odlično držalo, ki kljub majhnosti aparata ponuja dovolj opore z vseh strani, in v celotno ohišje aparata, ki je zelo kakovostno sestavljeno. Tudi uporabljeni materiali delujejo robustno in prijetno obenem, po vklopu pa smo kaj kmalu odkrili tudi hitro ostrenje. Poleg tega smo večinoma brez težav izostrili skoraj vsak objekt tudi v slabših svetlobnih razmerah, saj je aparat brez težav ostril povsod, kjer smo našli kak kontrasten del.
Mju 1040 je slogovno najbolj dodelan Olympusov model. Kljub temu da ni odporen proti vodi, padcem in prahu, se v njem skriva objektiv, ki se ne izmakne iz ohišja, zato tudi med delovanjem ohrani toliko elegance, kot se za tak aparat spodobi.
Olympus je v svoji prodajni paleti ponudil celo floto odpornih fotoaparatov in trenutno prodaja kar tri modele. Kar nekaj aparatov je bilo bolj trpežnih od tokrat preizkušenega mju 1050SW, ki ga lahko potopimo le do globine 3 metrov, a so bili vsi videti kot nekaj posebnega, robustnega. Tokrat gre za zelo lep aparat, ki se na prvi pogled precej spogleduje s stilistično zasnovanim mju 1040.
Canon je pred približno enim letom tudi manj zahtevnim kupcem pokazal, da jim lahko ponudi aparat, ki ima dovolj velik razpon goriščnic z odlično optično stabilizacijo vred, ter tretjino nižjo ceno kot zmogljivejši aparati takratne serije S. Takrat je Canon predstavil svoj prvi model SX100 IS, letos pa je takšno oznako nadel celotni seriji. In model SX110 IS je naslednik prav tega prvega in cenovno ugodnega člana družine z velikim razponom goriščnic.
Neverjetno vendar resnično - Canon ponuja model, ki so ga izdelali posebej s tem namenom, da bi izdelek približali predstavnicam nežnejšega spola. Zaradi tega so ga zavili v dekliško oblikovano in zaobljeno ohišje in ga odeli v eno izmed nežnih in blagih barv. To je aparat, pri katerem bodo uporabniki (ki bodo večinoma ženskega spola) bolj gledali na videz kot na tehnične značilnosti. Pri njem bolj kot o megapikah govorimo o treh barvah, v katerih je na voljo. To so rožnata, svetlo modra in bela, ki bi se imenitno podala tudi h kakemu simpatičnemu izdelku podjetja Apple. Da pa lahko pri aparatu pozabimo na tehnične značilnosti, morajo biti te kljub vsemu toliko dobre, da nam o njih ni treba razmišljati. In Canonov izdelek je prav tak.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
