Fujitsu Lifebook S760 se s svojim 13,3 palca velikim zaslonom in dobrim kilogramom in pol uvršča med lahke prenosnike. Ta velikost zaslona, ki je, mimogrede, silno tanek, omogoča, da je tudi tipkovnica v običajnih merah, namizje pa še vedno dosega ločljivost 1366×786, ki je običajna pri tej diagonali. Kljub majhnim meram in teži (videli smo že lažje orebisbuje v tej kategoriji) pa je zelo dobro opremljen, tudi z optično enoto.
Novi Lenovo serije G ni postavljen na dno cenovne lestvice kot njegov sorodnik G550, ki smo ga preizkusili pred kratkim. Ohišje ima nekoliko bolj dovršeno ali pa, če želimo, prestižno, k takemu vtisu pa največ pripomore predvsem aluminijasta plošča, na kateri počivajo dlani med tipkanjem na kakovostno tipkovnico. Ta ima tudi ozek številski del, kar je na 15-palčniku prej izjema kot pravilo.
Lenovo je s svojimi prenosniki ThinkPad v vrhu izdelovalcev. V podjetju se trudijo, da bi enak sloves uživali tudi njihovi netbooki. Domnevamo, da so zaradi tega svojo družino netbookov poimenovali IdeaPad. Model S10-3 iz te družine je tipični netbook, ki ima "normalni", desetpalčni zaslon ločljivosti 1024 × 600 pik. V ta paket spadajo še procesor Atom, gigabajt pomnilnika, 160 GB disk ter Intelova integrirana grafična kartica. Hitrostni rezultati so pri netbookih drugotnega pomena.
Da so predvajalniki MP3 uspešnica, se lahko prepričamo vedno, ko na cesti, v avtobusih in celo v naravi gledamo mladino, ki jim iz ušes visi žica s slušalkami. Žice so največkrat bele, a to nikakor ne pomeni, da vedno pripadajo le Applovim iPodom. Vse kaj več, kot predvajati le glasbo, zna danes tudi množica drugih predvajalnikov.
Računalništvo in pisanje o njem še vedno vse preveč temelji na procesorju kot osrednjem delu osebnega računalnika. Če se nam zazdi, da je računalnik prepočasen, najprej pomislimo, da bi mu zamenjali procesor, oz. Bi kupili nov računalnik s hitrejšim procesorjem. V resnici pa bi velikokrat več pridobuili, če bi se odločili zamenjati disk . za pogon SSD.
Nič kaj večje ponudbe tiskalnikov formata A3+ ne bomo našli pri Epsonu. Malenkost raznolika je ponudba pri foto tiskalnikih, pri poslovnih pa je trenutno na voljo le Stylus Office B1100. Gre za povsem osnovni model, ki je v primerjavi z opisanim Canonovim modelom nekoliko slabše opremljen. Tako bomo ostali brez omrežne povezave in samodejnega obračalnika listov. Tudi prostora za papir je manj, vendar je zato v primerjavi s Canonom precej bolj kompakten.
Ker povpraševanja po brizgalnih tiskalnikih formata A3+ ni ravno veliko, so redkeje deležni posodobitev kakor navadni tiskalniki, ki vsako leto nekoliko pridobijo na hitrosti ali opremi.
Iz Hewlett-Packardove ponudbe poslovnih večnamenskih naprav smo preizkusili novi najosnovnejši model, Officejet 4500 Wireless. Že iz imena je razvidno, da gre za večnamensko napravo, ki ima poleg faksa vgrajen tudi modul za brezžično omrežno povezavo. Tukaj velja opomniti, da Officejet 4500 Wireless, kljub temu da gre za omrežni tiskalnik, nima možnosti "žičnega" priklopa v omrežje. V te namene bo zadoščal klasični model Officejet 4500 brez brezžičnega vmesnika, ki pa je tudi nekoliko cenejši.
V Lexmarkovi ponudbi brizgalnih tiskalnikov oz. brizgalnih večnamenskih naprav, ki, roko na srce, niso znane po presežkih, se je znašla svetla izjema z imenom Prestige Pro805.
Sony Vaio z nenavadno oznako VPCY11S1E, ki bolj spominja na serijsko številko izdelka kot na oznako modela, je 13-palčni malček s poreklom, ki se že na pogled loči od cenejših konkurentov.
Najzmogljivejši Vaio iz serije EB se ponaša s 15,5-palčnim zaslonom v razmerju 16 : 9, ki se sicer lepo odpira in daje dovolj svetlosti, vendar je njegova ločljivost s 1366 × 768 pikami za tako veliko diagonalo nekoliko premajhna. Kakovost ohišja je dobra, vendar že ob prvem stiku z našimi rokami zmoti preveč cenena plastika pod optično enoto, ki se neprijetno upogiba.
Novi Sony Vaio, ki ima nekoliko neprijazno oznako VPCF11ME/H, je namenjen zahtevnejšim uporabnikom, predvsem pa tudi tistim, ki želijo nekoliko bolj večpredstavno naravnan prenosnik. Hvali se namreč s kar 16,6-palčnim zaslonom, ki je med bolj kakovostnimi, vsaj kar zadeva barve in vidni kot. Njegova posebnost je tudi visoka ločljivost kar 1920 x 1080 pik - skupaj z vgrajenim pogonom blu-ray je torej kakor nalašč za ogled filmov v polni ločljivosti HD. Seveda ima tudi izhod HDMI, prav pa pride tudi optični zvočni izhod.
Izdelki Lenovo (in prej IBM) imajo v svetu prenosnih računalnikov prav poseben status, ki ga uspešno ohranjajo tudi z najnovejšo generacijo prenosnikov, kateri pripada model T510. Odet je v povsem neatraktivno, nesvetleče, z magnezijem ojačano ohišje črne barve, ki je silno čvrsto a hkrati prijetno za dotik. Sama oblika prenosnika se ne razlikuje bistveno od preteklih modelov, tudi tistih, starih več let. A Lenovo ThinkPad ni prenosnik za ljudi, ki želijo lep prenosnik. Tu je v ospredju kakovost izdelave, trpežnost in odličnost delovanja.
Lenovo je serijo Thinkpad podedoval od podjetja IBM, od katerega je pred nekaj leti odkupil oddelek osebnih računalnikov. Tradicionalno so to poslovni prenosniki, ki niso praktično nikogar očarali po videzu, a so se uporabnikom prikupili predvsem zaradi dobre kakovosti izdelave. Časi pa se spreminjajo in Lenovo je začel pod znamko Thinkpad prodajati tudi bistveno cenejše prenosnike - nižja cena pa se seveda pozna tudi pri kakovosti in pri opremljenosti. No, preizkušeni model T410 je Thinkpad stare šole.
Apple je nedavno predstavil novo različico operacijskega sistema, ki poganja njihove vse bolj priljubljene mobilne naprave, iPhone, iPod Touch in novi iPad. Novosti nam je uspelo preizkusiti na razvojni različici programja, nameščenega na iPod Touch tretjega rodu.
V mesecu, ko ves novičarski del spleta kar stresa od besedic Apple, iPad in iPhone, se je morda smiselno spomniti, da je resnica na področju telefonov, vsaj pri nas, precej drugačna. Preizkusili smo nekaj pametnih posebnežev, ki so pravkar prišli na slovenski trg.
Družabna omrežja, predvsem Facebook, so doživela tolikšen uspeh in pozornost javnosti, da noben ponudnik programske opreme glede tega ne more biti ravnodušen. Toda prestol je vsaj za zdaj zaseden. Zato skušajo velikani, kot sta Google in Microsoft, prepričati uporabnike na drugačen način - s povezovanjem družabnih omrežij v svoje paradne storitve - odjemalce za elektronsko pošto.
Zakaj bi pravzaprav želeli nekaj, kar je dražje, če lahko za manj denarja kupimo nekaj, kar je videti zelo podobno in rabi enako dobro? Tistemu dražjemu ponavadi pravimo original. Boljši ni zato, ker je dražji, temveč zato, ker original ponuja neko zagotovilo in garancijo za varnost naše naprave in dolgo življenjsko dobo. Tako nekako nam te reči razlagajo izdelovalci nadomestnih delov vse od avtomobilske industrije naprej.
V časih, ko so bili diski ena dražjih postavk na računu ob nakupu novega računalnika, si nismo upali niti pomisliti na to, da bo nekoč (torej danes) posamezen gigabajt vreden le kakšnih 5-8 centov. Še posebej ob dejstvu, da uporabljamo vedno več digitalnih pomagal, naša življenja postajajo vedno bolj odvisna od digitalnih podatkov. Zato jih velja zaščititi tako, da jih ne bi po nemarnem ali ponesreči izgubili. Omrežne rešitve NAS nam pri tem zelo pomagajo dosegati visoko stopnjo zanesljivosti delovanja, hkrati pa so to danes zelo vsestranske naprave.
Ob nakupu novega računalnika ali izidu najnovejše različice priljubljenega operacijskega sistema se navadno znajdemo tudi pred manj prijetnim opravilom, recimo selitvijo "starega" delovnega okolja v "nove prostore". Naloga je precej odgovorna (podatke in uporabnikove nastavitve moramo namreč varno in pravilno prenesti), a hkrati tudi časovno potratna in neprivlačna, saj moramo na novo namestiti vse tiste programe, ki smo jih v starem okolju že uspešno uporabljali. Zaradi opisanega bi bilo seveda priročno, ko bi se našel pomočnik, ki bi nam pri teh opravilih pomagal. Tokrat smo si ogledali, kako se tega loteva Laplinkov PcMover.
Calibre je program, ki na enem mestu združuje vse funkcije, ki jih potrebuje lastnik elektronskega bralnika. Pretvarja, prenaša, ureja, posodablja - skratka vse, kar bi si utegnili želeti.
Se še spomnite časov, ko smo bili deležni propagande, kako bo UMTS rešil vse naše težave in želje po pasovni širini do interneta? V časih, ko smo trpeli pod ISDN (64 ali pa celih 128 Kb/s), je bilo govor o, huh, 384 Kb/s, ki jih bo omogočal UMTS! No, 9 let kasneje sta "malce" napredovali tako žična kot "GSM" tehnologija.
Preizkusili smo že kar nekaj projektorjev, ki namesto klasične žarnice uporabljajo tehnologijo LED. Vsi so imeli skupno lastnost, da za zadovoljivo delovanje potrebujemo dobro zatemnjen prostor, saj je njihova svetilnost le eno dvajsetino klasičnih poslovnih projektorjev. Casio pa je osnovnemu receptu projektorjev LED dodal novo sestavino - laser.
SATA 3, nov vmesnik za priklop diskov, je na pohodu. Podjetju Crucial se je zdelo "ključnega pomena", da med prvimi izdela pogon SSD, ki bo do konca izkoristil svoj potencial na novem vmesniku. Preverili smo, kakšno hitrost prenosa podatkov lahko iztisnemo iz pogona SSD, ko vmesnik ni več omejitev.
Kaj nam sploh lahko ponudi digitalni foto okvir, da je vreden omembe, čeprav smo se omenjenim napravicam izdatno posvetili v januarskem Monitorju? So dodatne možnosti sploh potrebne? Pobliže smo si ogledali Samsungov izdelek SPF-87H.
Med našim nedavnim preizkusom brezžičnih usmerjevalnikov sta se znašla v laboratoriju tudi dva malce posebna modela, ki sta nekako onkraj preizkušene (domače) konkurence. Gre za profesionalno naravnani napravi, ki imata tudi povsem drugačne ciljne uporabnike.
Število dobrih večpredstavnih predvajalnikov je vsak dan večje, izdelki so cenejši, zato so se morali odzvati tudi avtorji platforme NMT in predvajalnikov Popcorn Hour. Novi A-200 je občutno cenejši, a hkrati zmogljivejši in popolnejši kot predhodniki. Vendar ne brez napak.
Računalništvo in pisanje o njem še vedno vse preveč temelji na procesorju kot osrednjem delu osebnega računalnika. Če se nam zazdi, da je računalnik prepočasen, najprej pomislimo, da bi mu zamenjali procesor, oz. Bi kupili nov računalnik s hitrejšim procesorjem. V resnici pa bi velikokrat več pridobuili, če bi se odločili zamenjati disk . za pogon SSD.
Potem ko so ljubitelji digitalnih satelitskih sprejemnikov nemškega izdelovalca Dream Multimedia sredi leta 2008 po vsaj dveh letih čakanja končno dočakali prvi sprejemnik visoke ločljivosti DM 8000 HD PVR (podrobno smo ga predstavili v lanski februarski številki), ki ima tako rekoč vse, kar bi si želeli najzahtevnejši gledalci televizije, je Dream Multimedia sredi lanskega leta predstavil še "minimalistični" sprejemnik DM 500 HD, mi pa smo ga, zaradi velikega povpraševanja, preizkusili šele zdaj.
Internetna televizija v Sloveniji je v sedmih letih od promocije postala resna alternativa kabelski televiziji, čeprav ob njenem uvajanju ni nihče pričakoval, da bi ji utegnila konkurirati. Televizija v kombinaciji z internetom ponuja številne dodatne načine gledanja televizije, ki jih je znal najbolj učinkovito ponuditi AMIS. To se, ob primerni promociji, kaže v vztrajni rasti njegovega tržnega deleža na trgu IPTV.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
