Cinema sodi med bolje opremljene prenosnike s širokim zaslonom. Procesor je Intelov Pentium M s taktom 1,3 GHz, družbo pa mu dela 512 MB pomnilnika, 40-gigabajtni disk in zapisovalnik DVD-jev, ki zapisuje plošče DVD-R(W) in DVD-RAM. Zaslon je, kot smo že omenili, širokega formata, njegova diagonala je dolga 15,4 palca, prikaže pa 1280 × 800 pik. Grafične zmogljivosti prenosnika so sicer podpovprečne, saj za 3D pospeševanje skrbi kar sistemski nabor.
Prenosnik je nekoliko zajetnejših mer in težji od povprečja, s svojimi tremi kilogrami in pol pa bo več na pisalnih mizah kakor na kolenih uporabnikov. Notranjost Beetla je povprečna: za računanje skrbi Intelov procesor Celeron s taktom 2,4 GHz, pomnilnika je 256 MB, disk pa je 30-gigabajten. Optična enota zmore branje plošč DVD in pisanje na plošče CD.
Večina spletnih strani podjetij in posameznikov gostuje pri ponudnikih internetnih storitev, saj je to ceneje od postavitve in predvsem vzdrževanja lastnega spletnega strežnika. Ker v takih primerih strežnik ni postavljen doma, temveč nekje drugje, je treba spletne strani urejati doma in jih pozneje naložiti v oddaljeni strežnik, to pa je lahko zamudno. Nekaj časa lahko prihranite z namenskim programom za usklajevanje in posodabljanje datotek za spletne strani, ki prenese le tiste datoteke, ki smo jih spremenili.
Že kar nekaj časa sta svetova prenosnih in ročnih računalnikov ločena. Prvi so nekoliko večji, vanje je vgrajen "pravi" disk, večinoma "prava" Okna in nasploh so funkcionalno enako zmogljivi kakor namizni računalniki. Drugi so, nasprotno, majhne stvarce, ki sedejo v žep, nimajo mehanski delov, imajo bistveno večjo trajnost akumulatorja in se nekako trudijo, da bi bili funkcionalno podobni velikim računalnikom (nameščeni pisarniški programi), toda očitno je, da to niso in nikoli ne bodo v popolnosti.
V času stalnih in hitrih internetnih priključkov je varnost računalnika bistveno bolj na udaru kakor pred nekaj leti. Ogledali smo si že, kako se ubraniti pred virusi, vohunskimi programi in nezaželeno elektronsko pošto, danes pa so na vrsti še požarni zidovi - programi, ki nas varujejo pred internetnimi napadi od zunaj in pred nevarnostjo od znotraj. Ogledali smo si tri požarne zidove za rabo doma, strežniške in profesionalne izvedenke z zahtevnejšimi možnostmi uporabe pa za OS Windows praviloma niso zastonj ali poceni.
Ponudba digitalnih projektorjev LCD je pestra, cene pa že bistveno nižje, kot pred dvema letoma. Tokrat smo preizkusili dva srednje zmogljiva Panasonicova modela.
Jizer omogoča vpisovanje datuma in drugih podatkov neposredno na digitalne fotografije - tako boste lažje vedeli, kdaj in kako je bila fotografija posneta, tudi, če jo natisnete.
Programski paket FirstDefense ISR je namenjen varovanju namestitve operacijskega sistema pred programskimi napakami - virusi, slabo nameščenimi gonilniki in drugimi nezgodami.
Med ročnimi računalniki z operacijskim sistemom PocketPC, kar zadeva zaslon, v zadnjih letih ni bilo večjih sprememb. Toshiba pa je z novimi modeli teh naprav poskrbela za preskok: e800 je prvi ročni računalnik z zaslonom ločljivosti 480 × 640 pik.
Tudi med ročnimi računalniki, ki sicer sodijo med manjše naprave, so kar velike razlike v zunanjih merah. Čedalje več modelov spada med zelo tanke in lahke, ob tem pa se ponašajo z dokaj spodobno ali celo nadpovprečno opremljenostjo.
Namizni optični bralniki so dokaj zrele naprave, pri katerih je novosti malo, posamezni izdelki pa so na voljo tudi po nekaj let. Kljub temu je na trgu kar nekaj novih modelov, katerih prednost je predvsem večja hitrost v primerjavi s predhodniki, med njimi pa so tudi izdelki, ki z zunanjim videzom vnašajo nekaj svežine med te navzven sicer precej podobne naprave.
Creative Soundblaster Audigy NX je strojni dodatek, ki omogoča daljinski nadzor zvoka in videa ter udobno predvajanje z diska računalnika na dodatni zvočni in televizijski opremi.
Programi za PocketPC so, če se seveda držimo pravil in za programsko opremo plačujemo, ponavadi plačljivi. Še tako enostaven in preprost pripomoček je navadno na voljo za nekaj dolarjev, medtem ko je preizkusna različica časovno ali funkcionalno omejena. Je pa tudi nekaj uporabnih programov, ki so povsem zastonj.
Olympus C-5000 Zoom je digitalni fotoaparat, ki najprej pade v oči zaradi zelo nenavadno visokega ohišja s prirezanimi robovi, ki napravi daje videz prej klasičnega aparata kakor digitalne naprave. Višina je predvsem posledica bliskavice nad značilnim vrhnjim delom aparata, zato je nekoliko bolj nad objektivom, kot smo tega vajeni pri manjših kompaktnih digitalnih fotoaparatih, in tudi ne osvetljuje objektov tako agresivno neposredno, kar je dobro. Sicer pa je na vrhu ohišja tudi nastavek za zunanjo bliskavico, ki bo prišla prav nekoliko bolj resnim uporabnikom in pa tistim, ki želijo ponoči osvetliti tudi kak objekt, ki je oddaljen dlje od štirih metrov, kolikor doseže notranja bliskavica (ob uporabi širokega kota in občutljivosti ISO 80). Prav tako na vrhu je krožno stikalo za izbiranje načina delovanja (avtomatsko, polavtomatsko, ročno, scenska nastavitev, video...).
Že bežen pogled na fotoaparat nam razkrije veliko sprememb na ohišju. Najopaznejši je zelo velik zaslon LCD s kar 211.000 pikami ločljivosti, na katerem smo brez težav pregledovali fotografije v vseh svetlobnih razmerah. Ob njem so zdaj tudi gumbi za upravljanje digitalnega dela in že znani smerni gumb. Gumbi za upravljanje fotografskega dela so postavljeni običajno, lahko pa zaradi izpisanih informacij o fotografskem in digitalnem delu v okularju nekaj pomembnih nastavitev opravimo kar med fotografiranjem. Večji je tudi zaslon na vrhnjem delu fotoaparata, na katerem so prav tako izpisane vse pomembne informacije. Ohišje je zelo robustno, odlično leži v roki in je zavarovano pred vremenskimi vplivi. Na vrhu prizme je še opazen dodaten senzor za nastavljanje avtomatske beline, v ročaju pa senzor za ugotavljanje lege fotoaparata. Baterijski del je zdaj za polovico manjši, a vseeno poskrbi za polovico več energije kot pri predhodniku, to pa pomeni večdnevno brezskrbno fotografiranje s pregledovanjem. Fotoaparat lahko zdaj povežemo prek zelo hitrega vmesnika USB 2.0. Vanj lahko priključimo tudi brezžični oddajnik WT-1, ki ga Nikon ponuja kot dodatno opremo. Pritrdimo ga na spodnji del fotoaparata, omogoča pa nam brezžično pošiljanje posnetih slik do oddaljenega sprejemnika (npr. prenosnik). V osnovi gre za vmesnik Wi-Fi po standardu 802.11b s hitrostjo prenosa 11 Mb/s.
Kodakov fotoaparat LS633 je prvi, v katerega je namesto zaslona LCD vgrajen zaslon OLED (premera 5,5 cm, kar je nadpovprečno velik zaslon!), in po tem izstopa iz konkurence. Po vsem drugem pa niti ne, prej nasprotno. Gre za dokaj velik in težak fotoaparat z ločljivostjo 3,1 milijona pik, ki je, sodeč po zmogljivostih, namenjen manj zahtevnim uporabnikom, ki se z ročnimi nastavitvami ne bodo ukvarjali. Od ročnih nastavitev je namreč na voljo le daljši osvetlitveni čas, a se izkaže, da je le pogojno uporaben. Z njim naj bi namreč izdelovali nočne fotografije, a se vsaj nam niso najbolj posrečile. Preveč so bile neostre in razmazane. Tudi kakovost "dnevnih" slik ni bila najboljša, pa tudi slaba ne. Pozornejši ocenjevalec je na njih lahko opazil nekoliko preveč potencirane barve, kakor da bi bile slike dodatno "oživljene" v Photoshopu.
Stylus C84 je najzmogljivejši Epsonov tiskalnik v "nefoto" razredu. Ta štiribarvni tiskalnik ima ločene kartuše za posamezne barve, tako kot njegov predhodnik C82. Razlika je v tem, da ima C84 kartuše polnjene s suspenzijskim črnilom, enako kakor tudi v tej številki preizkušeni model C64. Tiskalnik ima dokaj zmogljive tiskalne glave, saj ima črna 180 šob (dvakrat več kakor pri modelu C64), barvna glava pa jih ima 3 × 59. Veliko šob v črni glavi se opazi predvsem pri tiskanju besedila, ko tiskalnik hkrati odtisne več kot 2 cm širok pas. Žal pri tiskanju ni dovolj natančen, da bi za običajno kakovost (t. i. izbira Normal) zadostovalo tiskanje v obe smeri. Tiskalna glava tako tiska v obeh smereh (tiskalnik je s tem dvakrat hitrejši) šele pri najslabši kakovosti (draft), vendar je ta kakovost bolj ali manj neuporabna.
Epsonov označevalni sistem za brizgalnike bi nepoučenega uporabnika lahko zavedel, da gre pri modelu Stylus C64 za neposrednega naslednika modela C62 ali še prej modela C60. Pa vendar ni tako, saj ima C64 ločene barvne kartuše, medtem ko je C62 tiskal s črno kartušo in kombinirano barvno. Sistem ločenih kartuš lahko pohvalimo, še posebej, če večkrat tiskamo izdelke, ki zahtevajo več ene barve kakor druge.
V spodnjem cenovnem razredu je Brother zastopan tudi s pisarniškim modelom HL-5050. Gre za model, ki ima uradno hitrost 16 strani na minuto in jo je na našem preizkusu tudi zares dosegel (in celo za nekaj odstotkov presegel). Ob tem tiskalnik tudi zelo hitro izpiše prvo stran, ob tiskanju preizkusnega besedila se je natisnila v vsega 12 sekundah. Za tiskanje petnajst strani besedila je potreboval minuto in štiri sekunde, poročilo z grafikoni je izpisal v 41 sekundah (tri kopije istega besedila v minuti in 45 sekundah), s 25 MB veliko bitno sliko je "opravil" v 15 sekundah, vektorski dokument iz Corel Drawa pa je natisnil v 12 sekundah. Zelo solidni časi, torej.
Digitalni fotoaparati z izmenljivimi objektivi so bili še pred dvema letoma dokaj zapostavljeni predvsem zaradi visokih cen, pa tudi izbor je bil dokaj pičel. Na voljo je bilo skoraj več vrhunskih, a pregrešno dragih izdelkov, kakor takšnih, ki bi bili primerni tudi za nepoklicne fotografe. Šele z oznanitvijo Canonovega modela 300D se je spremenila cenovna dostopnost in kmalu so mu sledila tudi druga podjetja. Danes je na voljo trinajst polprofesionalnih in amaterskih digitalnih fotoaparatov z izmenljivimi objektivi, ki se razlikujejo po ceni in zmogljivosti. Prav te fotoaparate smo preizkusili in ocenili.
TV kartice niso prav nič novega, saj smo o njih v Monitorju pisali že pred desetimi leti, na voljo pa so bile tudi že prej. Zapolnjujejo preprosto potrebo uporabnikov, da bi na računalniškem monitorju, ki je tako ali tako "videti podobno" kakor televizor, lahko prikazovali tudi televizijski signal. Da bi torej v računalnik "vtaknili" antenski kabel in s tem monitor spremenili (tudi) v televizijski zaslon - in to takega, ki bi v oknu prikazoval televizijski program, medtem ko bi lahko še naprej uporabljali "računalniške" zmogljivosti.
Tecra A3-116 je klasično oblikovan prenosnik, namenjen poslovnemu svetu. Zasnovan je okoli nove generacije Intelovega nabora 915PM in procesorja Pentium M s taktom 1,86 GHz. Opremljen s 512 MB pomnilnika zmore slabih 19 točk pri hitrostnem preizkusu s programom Winstone Business 2004, kar je nekoliko nizek rezultat za tako zmogljiv procesor.
Solonote P1559A je zmogljivejša različica modela P1558A, ki smo ga preizkusili letos aprila. Prenosnik, ki se po zunanjosti prav v ničemer ne razlikuje od šibkejšega modela, je opremljen z 1,6 GHz procesorjem Pentium M, 512 MB pomnilnika DDR2, 60 GB diskom in optično enoto DVD-ROM/CD-RW. Zaslon uporabniku ponuja ločljivost 1400 × 1050 pik, grafični procesor nVidia GeForce Go 6600 pa ima na voljo 128 MB namenskega pomnilnika.
Prestigio z novima modeloma prenavlja svojo ponudbo prenosnikov in najbolj prodajana izdelka, Nobile 156 in 157, nadomešča s prenosnikoma 1560 in 1570. Ta sta po lastnostih predhodnikoma zelo podobna, temeljita pa na novi generaciji Intelovega sistemskega nabora za prenosnike. Prestigio 1560 je opremljen povprečno: procesor Pentium M s taktom 1,73 GHz, 512 MB pomnilnika in 60 GB disk. Za grafiko skrbi Intelov nabor 915GM, 15-palčni zaslon pa zmore prikazati največ 1024 × 768 pik.
T42p lahko ocenimo kot zelo zmogljiv. Gre namreč za mobilno delovno postajo (certificirano za delo z grafičnimi in CAD/CAM programskimi paketi), tako da ima kar 1 GB pomnilnika in profesionalni grafični procesor ATI FireGL 2 s 128 MB pomnilnika. Ločljivost 15-palčnega zaslona je kar 1600 × 1200 pik. Tudi v zmogljivosti akumulatorja je močnejši od drugih modelov - je namreč za 50 % zmogljivejši in na zadnji strani sega čez rob ohišja.
Dell Latitude X1 v ponudbi tega podjetja nadomešča model X300. Gre za zelo majhen in lahek prenosnik (tehta samo 1,1 kg), namenjen vsem, ki računalnik veliko uporabljajo na terenu in ga prenašajo naokoli. Ohišje je v primerjavi s predhodnikom nekoliko širše, a manj globoko: X1 ima namreč zaslon širokega formata z ločljivostjo 1280 × 768 pik. Prenosnik je opremljen z varčno različico procesorja Pentium M s taktom 1,1 GHz, 256 MB pomnilnika in 60-gigabajtnim diskom. Za optično enoto v ohišju ni dovolj prostora, tako da je prenosniku priloženo zunanje ohišje z DVD zapisovalnikom, ki ga priključimo na USB vmesnik, napaja pa se kar iz prenosnika. Ob prenosniku dobimo dva akumulatorja: zmogljivejši sega čez zadnjo stran ohišja, medtem ko je za šibkejšega v ohišju dovolj prostora.
Dellov Latitude D800 je bil prvi prenosnik tega podjetja z zaslonom širokega formata. Model D810 v ohišju, ki se po videzu in merah skorajda ne razlikuje od predhodnika, prinaša novejšo in zmogljivejšo zasnovo. Procesor s taktom kar 2 GHz ima na voljo 1024 MB pomnilnika, podatke pa shranjujemo na 80 GB disk. Vgrajen je DVD zapisovalnik. Zaslon širokega formata je pri modelu D810 na voljo v več ločljivostih, na preizkusu pa smo imeli model z največjo ločljivostjo, 1920 × 1200 pik. Grafični procesor je ATIjev Radeon Mobility X600 s 128 MB namenskega pomnilnika.
Dellovi prenosniki Latitude 500 so vedno predstavljali kompromis med ceno in opremljenostjo. Model D510 nadaljuje to tradicijo. Gre za prenosnik s procesorjem Pentium M s taktom 1,6 GHz, 512 MB pomnilnika in 40 GB diskom. Za grafiko skrbi Intelov sistemski nabor 915GM, 15-palčni zaslon pa ima ločljivost 1024 × 768 pik.
Dell Latitude D410 v razredu ultralahkih prenosnikov ne tekmuje z najlažjimi modeli z maso okoli 1 kg, ampak se s konkurenco kosa v razredu nekoliko večjih in težjih prenosnikov z maso med 1,5 in 2 kg. Opremljen je podobno kakor modeli v nekoliko večjih ohišjih: procesor Pentium M deluje s taktom največ 1,6 GHz, prenosnik pa ima 512 MB pomnilnika in 60 GB disk. Za grafiko skrbi Intelov sistemski nabor 915 GM, 12,1-palčni zaslon pa ima ločljivost 1024 × 768 pik. Plastični rob okoli zaslona je precej širok, tako da bi izdelovalec v ohišje morda lahko stlačil tudi za palec večji zaslon.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
