Naš izbor na Androidu, iPhonu in Windows Phone
Telefonske aplikacije, ki so našim preizkuševalcem ta mesec najbolj ostale v spominu.
Telefonske aplikacije, ki so našim preizkuševalcem ta mesec najbolj ostale v spominu.
Bi radi sestavili enostavno aplikacijo za svoj mobilni telefon? Preverili smo, katera programska orodja potrebujemo, kako jih namestimo in naredimo prve korake ter ali lahko z dobro zamislijo tudi kaj zaslužimo.
Kamera na pametnih telefonih se nenehno razvija. Z vsakim predstavljenim modelom je boljša in je že zdavnaj presegla zmogljivosti običajnih fotoaparatov, ki smo jih nedavno uporabljali. S strojno opremo se boljša tudi programska podpora. Poleg profesionalnih aplikacij za fotografiranje je na tržnici Google Play precej izdelkov, katerih osnovni namen je zabava.
Pred časom smo si ogledali izdelke za uživanje pretočnega videa. Pregled je bil zgolj površinski, saj je pripomočkov za ogledovanje teh vsebin skorajda nešteto. Številka se iz dneva v dan povečuje tudi na drugi strani, pri prenašanju lastne žive slike. Zadnji v vrsti za svoj kos pogače je Samsung, ki je zmožnost objavljanja živih posnetkov na spletišču YouTube vgradil v paradnega konja – telefon Galaxy Note 5. Po robu se mu postavi naslednjih nekaj mišičnjakov.
Ne glede na to, da je Linux uporaben za 99 % normalne rabe, se vedno nekje najde tisti odstotek, ki lahko zagreni življenje tudi osnovnemu uporabniku. Denimo, ko želi uporabiti aplikacijo eDavki ali izpolniti obrazec v formatu PDF.
Jeseni nas čaka nova posodobitev operacijskega sistema OS X. Beta različico El Capitana smo že preizkusili in se nad njo precej navdušili, zato nas je zanimalo, ali si lahko priboljške v obliki izboljšane telovadbe z okni, obogatenega iskalnika, vsemogočnega beleženja in dovršenega brskanja po spletu pričaramo tudi v trenutni različici sistema – Yosemite.
Telefonske aplikacije, ki so našim preizkuševalcem ta mesec najbolj ostale v spominu.
Internet postaja z brezžičnimi omrežji 2G, 3G in 4G ter WiFi vse dostopnejši tudi na potovanju. Na katere načine dostopamo do njega? Kako se prijavimo? Kaj, ko prijava ne uspe? Koliko stane?
O pomenu varnostnih kopij skoraj ni vredno izgubljati besed. Človeške napake, okvare diskov ali diskovnih polj, napake v datotečnih sistemih ali kar sesutja strežnikov so prava mora za vsakogar, ki je imel kdaj opraviti s pomembnimi podatki.
Prenos in namestitev programske opreme, predvsem brezplačne, danes nista povsem brez tveganj, saj vedno več programov v računalnik podtika različne dodatke in razširitve, tudi takšne sumljivega slovesa. Z razvojem računalništva v oblaku smo pridobili tudi možnost, da najrazličnejšo programsko opremo uporabljamo kar ob pomoči brskalnika. Zamisel, da bi praktično vse počeli iz brskalnika, smo tokrat preverili v praksi.
Telefonske aplikacije, ki so našim preizkuševalcem ta mesec najbolj ostale v spominu.
So prenosnik, namizni in »mini osebni računalnik« dovolj zmogljivi za gledanje televizije in poslušanje radia? Zanimalo nas je, kako jih lahko spremenimo v radijske in TV-sprejemnike ter snemalnike in predvajalnike glasbe in videa.
Video je eden od segmentov, kjer se Linux dolgo ni mogel kosati z drugimi operacijskimi sistemi, vsaj ne v smislu uporabnih rešitev za montažo. V zadnjem času pa se je vendarle nekaj premaknilo in tudi v Linuxu so se začeli pojavljati programi, ki so uporabni za to opravilo.
Digitalna življenja zahtevajo večjo skrb za varnost. Posameznik je v nevarnosti praktično na vsakem koraku. Želimo si zasebnosti pri uporabi spletnih storitev, želimo pa tudi zaščititi podatke, shranjene v lokalnih računalnikih in napravah. Jabolčna operacijska sistema sta privzeto zaščitena, tako OS X, kot iOS pa ponujata dodatno paleto zmožnosti, ki obrambo še ojačajo.
Uporabniki pogosto ne potrebujemo vseh ali vsaj večine zmogljivosti, ki nam jih ponuja posamezen program. Neredko lahko naše potrebe zadovolji že brezplačna različica programa, a kaj, ko lahko ta s seboj prinese vrsto različnih presenečenj, ki nam niti malo niso všeč. Preverili smo, kako se izogniti neželenim dodatkom, plačljivim dodatkom ali storitvam ter kako ugotoviti, ali je program sploh varen za uporabo.
Telefonske aplikacije, ki so našim preizkuševalcem ta mesec najbolj ostale v spominu.
Predvajalnik MP3 in drugih glasbenih datotek lahko z nekaj truda za nekaj evrov izdelamo tudi doma. Kako se lotiti projekta? Kakšne predvajalnike lahko izdelamo?
To, da so si medijske vsebine in računalniki tako rekoče usojeni, je jasno že dolgo. A za pravo ustvarjanje tako imenovanih HTPCjev (Home Theater PC) je treba imeti ustrezne programske rešitve, ki skušajo ustvariti red iz nereda in znajo poenostaviti rabo računalnikov v zabavne namene, da je po preprostosti bolj podobna upravljanju televizorja ali, denimo, igralne konzole. Že dolgo na tem področju kraljujeta XBMC in Plex.
Zadnja modna uspešnica v svetu računalništva je pretakanje. Pojem je širok, saj danes v živo pretakamo vse, od glasbe, filmov in nadaljevank do samega sebe ob igranju iger, odpiranju svežih tehnoloških pridobitev, spakovanju in izvajanju najrazličnejših drugih vragolij. Na dejavnost so vezane številne spletne storitve, programi in mobilne aplikacije, ki nam veselje omogočajo.
Linux v primerjavi s korporativnimi rešitvami nikoli ni bil omejen zgolj na eno grafično okolje namizja, temveč so različne skupnosti razvijale rešitve, prilagojene različnim vrstam rabe in tudi različno zmogljivim računalnikom. A v demokratičnosti ponudbe se lahko uporabnik hitro izgubi, zato je dobro vedeti, kakšna je razlika med najpogostejšimi grafičnimi namizji tega operacijskega sistema.
Microsoft je končno izkašljal novo različico pisarniškega paketa Office, namenjeno uporabnikom z računalniki, ki imajo operacijski sistem OS X. Težko pričakovana posodobitev pet let starih pisarniških programov navduši, zato staro kljuse z letnico 2011 nemudoma razjahamo in z novim žrebcem odgalopiramo prihodnosti naproti.
Večino časa lepo shajamo z Okni in jim zaupamo upravljanje datotek, pomnilnika, sistemskih nastavitev in druge naloge. Občasno pa naletimo na težavo ali omejitev, pogosto v obliki zaklenjene datoteke ali nezdružljivega programa, ki nam preprečita opravljanje začetega opravila. To se navadno konča s kričanjem v zaslon in predajo, a z nekaj znanja je mogoče tudi takšne ovire zaobiti. Na vrsti je »hekanje« Oken.
Telefonske aplikacije, ki so našim preizkuševalcem ta mesec najbolj ostale v spominu.
Čeprav nobeden od Raspberryjevih računalnikov Pi ni nujno vezan na Linux, je v praksi tako, da je Linux praktično edini zares uporaben operacijski sistem, ki ga na teh računalnikih poganjajo. Zato lahko kljub izjemam vsaj trenutno še vedno trdimo, da gre predvsem za linuxni računalnik, ki na področje računalništva vrača veliko navdušenja in čudenja, ki so ga te naprave zmogle vzbujati pred približno tremi desetletji.
V vsakem, še tako majhnem naselju je na seznamu brezžičnih točk, ki jih zazna poljuben telefon, morje omrežij. Lahko dostopne vroče točke so med drugim v vaški gostilni, pri gasilcih ali pri sosedu. Z internetom smo povezani skorajda sleherni trenutek. Če ne gre drugače, pametnjakoviča v žepu zvežemo z njim mobilno. Ob spletkarjenju se nam porajajo dvomi o opravičljivosti mobilnih klicev in besedilnih sporočil. Jih res ne bi mogli izvajati zgolj prek interneta?
Zmogljivi zasloni so vse pogostejši. Visoka ločljivost in gostota slikovnih pik je zahteva uporabnika, ki se ji izdelovalci ne morejo upreti. Zaslonom, pri katerih uporabnik s prostim očesom ne razloči posameznega »piksla«, v Applu pravijo Retina. Z njimi so doslej opremili tablice, telefone, prenosnike Macbook Pro in računalnike iMac. Po zadnjih govoricah sodeč, so naslednji na vrsti peresno lahki Airi. Skrajni čas, da si ogledamo nekaj nasvetov, ki olajšajo spoznavanje s kristalno čisto sliko, ki sliši na ime Retina.
Od uradne predstavitve novega operacijskega sistema iz Redmonda nas bržkone loči še kakšen mesec dni, a to nas ni ustavilo, da si ne bi že v tehnični predogledni različici Windows 10 Technical Preview ogledali, kaj vse lahko z nekaj domiselnosti naredimo še boljše.
Telefonske aplikacije, ki so našim preizkuševalcem ta mesec najbolj ostale v spominu.
Med programi za večstezno urejanje zvoka in podatkov MIDI je najbolj razvit Ardour. Vmesnik tega programa že takoj spomni na kopico podobnih programov za različne platforme. In res, program ponuja vse, kar je potrebno za produkcijo zvoka in MIDI na več stezah: od snemanja prek urejanja pa do miksanja. Najpomembneje pa je, da se program ponaša predvsem z odličnimi možnostmi usmerjanja in preusmerjanja signalov tako prek učinkov kot tudi do različnih strojnih naprav. O ustvarjanju skupin, vstavljanju učinkov in podobnem verjetno niti ne velja izgubljati besed. Ardour zna brez težav nadzirati zunanje naprave in njihov signal vračati v program ali kar na drugo strojno opremo, ki je povezana z Ardourjem. Seveda so na voljo vsi učinki LADSPA, ki jih premore odprtokodni svet Linuxa, in teh ni malo. O njihovi kakovosti so mnenja deljena, a navsezadnje so lahko tudi o njihovi ceni. Ponavadi res nimajo tako lepih vmesnikov kot v svetu VST ali Pro Tools. Koliko je to vredno, pa presodite sami. Če uporabniku niso dovolj, so podprti še učinki LV2 in Linux VST, za rabo Windows VST pa je treba ustvariti svojo različico Ardour, saj ga osnovna distribucija zaradi zakonov ne podpira. Z nekaj znanja Linuxa in izdatno pomočjo spleta to niti ni tako težavno.
Delo z zvokom in obdelava zvoka je ena od dejavnosti, ki si jih danes brez računalnikov skorajda ne moremo zamisliti. Prav zvok je tudi eno od področji, kjer so izkaže primernost operacijskega sistema za resnejšo dejavnost v svetu digitalne produkcije. Pomislili bi, da Linuxu tu ne gre dobro, pa ni tako!
Arhiv
Po avtorjih