Sejem zabavne elektronike IFA, ki v začetku septembra poteka v Berlinu, je letos praznoval pomembno obletnico. Bil je že 90. zapovrstjo, pri čemer so organizatorji za spoštljivo obletnico predstavili pomembno pridobitev – CityCube Berlin je prostran dodatni sejemski kompleks, s katerim želijo potešiti izjemno zanimanje razstavljavcev iz panog potrošniške elektronike in gospodinjskih aparatov.
Kariera Steva Jobsa pri Applu je doživela vzpon in padec. Mož, ki je poskrbel za več izjemnih izdelkov družbe, je namreč veliko tvegal, to pa ni bilo všeč delničarjem in upravi. Jobs je tako leta 1985 zapustil Apple in se po nekaj mesecih »iskanja« samega sebe odločil, da se vendarle vrne v računalniško industrijo. Z lastnim vložkom 7 milijonov (takratnih!) dolarjev je ustanovil novo podjetje NeXT Inc. in se skušal znova dokazati širnemu svetu.
Analogno se umika digitalnemu. Obdani z zasloni, občutljivimi za dotik, in računalniki ter računalniki v malem, smo postali že prav razvajeni uporabniki digitalnih vsebin. Analogne vsebine, podane na papirju, se nam zdijo bistveno manj uporabne, saj jih ne moremo v hipu obdelati, popraviti in/ali poslati prijateljem ali sodelavcem. In tu stopijo na prizorišče rešitve, ki znajo vsebine na papirju učinkovito digitalizirati in zajeti v tokokrog digitalne dokumentacije.
Ime Atari je bilo četrt stoletja tesno povezano z igrami, skupaj z industrijo video iger pa je praktično vsako desetletje doživljalo izjemne vzpone in padce. Čeprav gre za nekdanjega giganta iz sveta iger, je podjetje kar petnajst let izdelovalo tudi računalnike.
Podjetja Polaroid ni treba posebej predstavljati. Njegov legendarni ustanovitelj, genialni Edwin Land, je s svojim izumom polariziranih stekel, ki so odpravila bleščanje, poskrbel, da je vsa znanstvena sfera spremenila svoje razmišljanje o obnašanju svetlobe. Na njegovih inovacijah je podjetje uspevalo kar pol stoletja.
Številni uporabniki zmotno menijo, da so procesorji v mobilnih napravah podobno zmogljivi kot tisti v osebnih računalnikih. Toda še zdaleč ni tako, saj so zaradi potrebe po varčevanju električne energije tudi zmogljivosti znatno nižje.
Da je prav vsak procesor mogoče gnati višje od delovnih taktov, ki mu jih je namenil izdelovalec, ni nobena skrivnost. Zato smo preverili, koliko rezerve pravzaprav premorejo sodobni procesorji. Z nekaj potrpljenja namreč iz njih lahko iztisnemo še marsikateri atom zmogljivosti.
Dobrega računalniškega sistema ne zagotavlja le hiter procesor, temveč zanj poskrbi predvsem osnovna plošča. Nanjo namreč vgradimo in povežemo vse komponente, zato pri nakupu t. i. temeljnega kamna sistema ne gre pretirano varčevati. Sodobne osnovne plošče postajajo prava umetniška dela, zato nas ne preseneča, da cene nekaterih primerkov presegajo cene samih procesorjev.
Da so procesorji za osebne računalnike danes (in že od nekdaj) razdeljeni na dva tabora, verjetno ni treba posebej razlagati. Intelu pripada daleč največji del pogače, preostalo je zapolnilo podjetje AMD.
Procesorji so navadno tista računalniška komponenta, okoli katere se uporabniki dlje časa odločamo, ko gre za nakup novega računalniškega sistema. Upravičeno? Da in ne, odvisno pač od samega uporabnika in njegovih potreb. V zadnjih letih je razvoj procesorjev tako zelo napredoval, da preprosto ne moremo več govoriti o ozkem grlu, saj je večina procesorjev v zglednem času kos praktično vsaki nalogi in tako večino svojega življenja preživijo v mirovanju in čakanju na ukaze uporabnika.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
