Kratica 4K se kot virus širi na področje večpredstavnosti. Prvi so jo vzeli za svojo prestižni televizorji, zatem projektorji, kaj hitro pa jim utegnejo slediti tudi prenosniki, tablice in celo pametni telefoni. Kako se 8,3 milijona slikovnih pik obnese v svetu televizorjev, smo tokrat preverili kar na treh primerkih.
Namestitev Bitdefenderja je potekala hitro in enostavno in po njej nov zagon računalnika ni bil potreben. Ker se med samo namestitvijo z Bitdefenderjeve spletne strani pretoči nekaj 100 MB podatkov, je dobro, da imamo hitro internetno povezavo. Če nimamo namestitvenega nosilca in internetne povezave, pa so na njihovi spletni strani na voljo tudi namestitvene datoteke, ki jih pretočimo iz drugega računalnika, povezanega v internet. Bitdefender glede na konkurenco porabi malce več zmogljivosti računalnika, predvsem pomnilnika.
Za preizkušanje protivirusnih programov smo uporabili dvoprocesorski računalnik s štirimi GB pomnilnika, ki je tekel na virtualizacijski platformi Hyper-V 3.0 s 64-bitnim operacijskim sistemom Windows 7 in naloženimi vsemi Microsoftovimi popravki zanj.
Varnost v mobilnem operacijskem sistemu Android je tema, ki navadno razdvoji sogovornike. Eni zagovarjamo tezo, da protivirusnega programa v telefonu ali tablici z Googlovim sistemom ne potrebujemo, drugi pa si ne znajo predstavljati življenja brez takega ali drugačnega varnostnega pripomočka.
Koliko menite, da so vredni podatki v vašem računalniku? Težko je to oceniti takole na hitro. Če boste slučajno staknili računalniški virus, ki vam podatke tako ali drugače zaklene in zahteva odkupnino, pa bo ta vrednost brž dobila bolj otipljivo obliko. Pa naj gre za podatke o poslovanju vašega podjetja, dostop do družinskih slik ali diplomsko nalogo, ki jo morate oddati naslednji teden.
Od zadnjega preizkusa protivirusnih in protivohunskih programov je minilo več kot poldrugo leto. V tem času smo bili priča novim, še zahtevnejšim grožnjam, vendar se evolucija pozna tudi protivirusni programski opremi.
Nesreča menda res nikoli ne počiva, prav tako ne zlonamerna koda, ki je je v spletu več kot kdaj prej. Lahko imamo (hudo) srečo, da nikoli ne bo prišla do nas, veliko bolje pa je, če se zaščitimo. Preizkusili smo varnostne pakete, ki nas varujejo v Oknih, in tiste, ki se trudijo, da to počnejo tudi na telefonih s sistemom Android.
Tridimenzionalno tiskanje se zdi nova čudežna tehnologija, ki bo osvojila in spremenila svet. Vsaj tako pravijo futuristi, ki so že uspešno napovedali leteče avtomobile, holografske zaslone in naravnost v možgane vdelane pametne telefone.
V tehnološkem svetu se stvari spreminjajo zelo hitro. Dokaz je zgodba o podjetju Palm, velikanu te veje industrije, ki je leta 2011 končal poslovno pot.
O malokateri temi kroži toliko netočnosti, dezinformacij in nerealnih pričakovanj kakor o kvantnih računalnikih. Že dvajset let poslušamo, da bodo vsak hip v velikem slogu zavzeli trg in klasične računalnike postavili na smetišče zgodovine, saj bodo eksponentno hitrejši, tako da bo razbijanje danes nezlomljivih šifer mala malica. V vsem tem je zrno resnice, a ob zdravi meri skepse in z nekaj znanja.
Uničeni računalniki in izgubljeni podatki so pogosto posledica odpovedi ali nepravilnega delovanja električnega omrežja … Zanimalo nas je, kako delujejo in kako uporabni so današnji brezprekinitveni napajalniki za domače uporabnike in podjetja. Se nakup izplača? Katero vrsto izbrati? Ga lahko izdelamo tudi sami?
London je z naprednimi povezavami, sodobno infrastrukturo in inovativnimi podjetji, ki na vsakem koraku modernizirajo življenja meščanov in obiskovalcev otoškega velemesta, informacijsko mesto v pravem pomenu besede. Veliko zaslug za napredek angleške prestolnice ima podjetje Intel, zato je London strojni gigant izbral za kraj srečanja pod imenom Internet of Things (IOT).
Velikani, kot so Google, Apple, Microsoft, Yahoo, Facebook in AOL, so v enem redkih takih poizkusov staknili glave in politikom napisali skupno protestno pismo proti početju ameriške vlade oziroma varnostne agencije NSA. Vsi so, vsaj javno, ogorčeni nad prakso NSA, ki so jo razkrili žvižgači s tajnimi dokumenti. Po drugi strani pa si je težko predstavljati, da ti velikani vsaj posredno niso vedeli za to početje. Bolj verjetno je, da so razgaljeni, z dejstvi na dnevni svetlobi, ukrenili, kar se ukreniti da, da bi ohranili tuje, pa tudi domače uporabnike. Distanciranje in obtoževanje. Vse v interesu ljudstva, mar ne?
Potovati prek spleta je bistveno enostavneje, kot pa se fizično premikati po naši obli. Z malo truda se lahko v internet povežemo prek posrednikov, ki dajejo vtis, kakor da smo na drugi fizični lokaciji. Prav tako se lahko s sorodnimi tehnikami prek navideznih zasebnih omrežij (VPN) od doma povežemo v službeno omrežje in za vse praktične namene ne bo nobene razlike, kot če bi bil naš računalnik fizično v službi. Obenem lahko te tehnike uporabimo zato, da naš ponudnik dostopa do interneta ne more videti, kaj gledamo, internetne strani pa ne, kdo smo in od kod prihajamo. S tem dosežemo dvoje: anonimnost in dostop do blokiranih vsebin.
Dokler Apple ni izdal iPada Mini, tablic z osempalčnimi zasloni praktično ni bilo, zdaj pa so imeli izdelovalci že leto dni časa, da dostavijo svoje naprave z enako velikimi zasloni.
Na našem zadnjem preizkusu androidnih tablic je Asus pobiral prva mesta. To je bilo od izdelovalca, ki mu je Google zaupal izdelavo tablice Nexus, tudi pričakovati. Žal Asus kljub temu ne more iz svoje kože in tako poizkuša napraviti celotno plejado tablic, ki pa so včasih daleč od najboljših izdelkov.
Tako kot je Applov iPad Mini zakoličil 8-palične zaslone tablic, je za 7-palične zaslone pred njim storil prvotni Googlov Nexus 7. Ta tablica je presenetila predvsem z nizko ceno, saj so bile tablice okoli 200 evrov prej vedno v domeni neznanih kitajskih izdelovalcev. Ti so se proslavili predvsem s podpovprečnimi izdelki, med katerimi je tu in tam kateri presenetil.
Leto je naokoli in Samsungova presenetljiva uspešnica, tablica/telefon Galaxy Note, se je rodila v tretje. Še vedno, ali morda bolj kot kdaj prej, velja, da gre za pametno napravo, ki je bodo veseli ljudje z globokimi žepi. Tretja različica je namreč najdražja in največja doslej.
Jesen je kakor nalašč za mobilne novosti. Prihaja praznični čas velikih nakupov in vsi večji izdelovalci pametnih telefonov so predstavili svoje paradne konje, večina jih tudi že prodaja. Novosti je zelo veliko in izbira bo težka. Kot vedno, vam bomo na pomoč priskočili mi. Že v tej številki vam predstavljamo zajeten šopek najpomembnejših.
Oceniti hitrost neke naprave je težava, ki obstaja tako dolgo kot same naprave. Najmanj natančna in v resnici popolnoma nenatančna ocena je primerjava frekvence delovanja procesorja, ki jo poganja. Pri isti frekvenci sta lahko dva procesorja različnih arhitektur popolnoma različno hitra, ker ukaze izvajata na popolnoma drugačen način. Na hitrost vpliva stopnja paralelizma v procesorju, »inteligentnost« procesorja (predvidevanje vejitve...) način izvajanja ukazov (mikro operacije ali strojna realizacija) in še marsikaj. Da o količini in realizaciji predpomnilnika, pomnilnika in drugih vezij (grafika in ločljivost le te!) niti ne govorimo.
Sony nas je z novim oblikovanjem prejšnje najdražje Xperie navdušil in oblika se je z manjšimi popravki ohranila tudi v naslednici Z1. Japonci na linijo naprav Z stavijo veliko in do zdaj še noben izdelek s to črko v imenu ni razočaral.
Korejski LG še zdaleč ni novinec med izdelovalci pametnih telefonov, a kljub temu do nedavna ni veljal za enega glavnih igralcev na področju naprav z operacijskim sistemom Android. Res so Korejci razvili prvi telefon z dvojedrnim procesorjem in prav tako pametnjakoviča s 3D kamero, a uporabnikov njihov trud ni prepričal. Vse do prihoda Nexusa 4. Tokrat predstavljamo njegovega duhovnega naslednika.
Apple je pri vsaki izdaji novega telefona obdržal prejšnjega v ponudbi kot cenejšo alternativo, tako da je manj zahtevnim uporabnikom ponudil nekoliko cenejši nadomestek. A zaradi vse večjega pritiska s strani cenejših androidnih naprav je primoran to taktiko prilagoditi – nastal je novi, cenejši iPhone 5C.
Apple je s svojim pohodom na trg pametnih telefonov v zadnjih letih dobro premešal karte velikim igralcem in posredno poskrbel za zaton tistih, ki niso zmogli dovolj hitro prilagoditi svoje retorike in tehnologije. S črko S nadgrajeni model 5 je prvi, na katerem Jobs ni pustil osebnega pečata. Je Apple še zmožen priganjati konkurenco in dvigati meje v mobilni telefoniji? Ali je mobilni telefon kot tak dosegel vrhunec in zgolj čaka na nadomestilo v obliki pametnih ur ali očal?
O tem, da postajajo telefoni vedno večji, ni nobenega dvoma. Včasih so bili veliki kot vžigalniki, danes so skorajda velikosti loparjev za ping-pong. Bolj je zanimivo, da se tablice manjšajo. Da, še vedno so na voljo tudi 9- in 10-palčni modeli, toda vedno več jih je velikosti 7 ali 8 palcev. Bosta obe vrsti naprav morda nekoč konvergirali v eno samo?
V prtljagi svetovnih popotnikov je vedno premalo prostora za tehnikalije. Prilagojevalniki omrežnih vtičnic, pa napajalniki, morda dodaten akumulator ... Po branju tega članka boste morda vanjo vtaknili že Asusovo brezžično dostopno točko WL-330NUL.
Usmerjevalniki, ki jih preizkušamo, so namenjeni domačim uporabnikom ter manjšim podjetjem, zaradi česar so vse prijaznejši za postavitev. Uporabniški vmesniki postajajo čistejši in lepši, žal pa se pri tem marsikdaj izgubi kakšna naprednejša oziroma zahtevnejša nastavitev.
Brezžično povezovanje je super, povezani smo lahko vedno in povsod. Razen če je med usmerjevalnikom in računalnikom preveč betona. V tem primeru priskoči na pomoč povezovanje po »žicah«. Omrežnih žicah, če si jih z vrtanjem sten želimo privoščiti, ali pa kar po že v stene položenih električnih. Govorimo o t. i. vmesnikih Powerline.
Na tokratnem preizkusu smo imeli tri D-Linkove usmerjevalnike, ki so vsi podpirali novi standard A/C in 860L ter 868L sta si strojno tako blizu, da ju je skorajda nemogoče ločiti. Oba v zelo dobri luči predstavljata zmožnosti D-Linkovih naprav, saj je ta izdelovalec lepo ujel veter novega standarda A/C. 860L tako, kot je v D-Linkovi navadi pri 2,4 GHz, dosega dobre hitrosti in predvsem navdušuje z dometom.
Brezžični usmerjevalniki so tisti del domače opreme, ki jih radi pozabimo, dokler delujejo, zato se je v marsikaterem domu obdržala tudi kakšna prastara naprava. A omenjena kategorija elektronike vendar toliko napreduje, da se naši vsakoletni preizkusi močno razlikujejo.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
