Mobilna denarnica, drugič
Da »se greš« mobilno denarnico, v resnici ni nujno, da si banka, dokazuje podjetje Halcom. Predstavilo je namreč mobilno aplikacijo Hal mBills, ki ponuja nekaj tistega, kar bi pričakovali od bank. Ne pa (še) vsega.
Da »se greš« mobilno denarnico, v resnici ni nujno, da si banka, dokazuje podjetje Halcom. Predstavilo je namreč mobilno aplikacijo Hal mBills, ki ponuja nekaj tistega, kar bi pričakovali od bank. Ne pa (še) vsega.
Rešitve za mobilno plačevanje so že lep čas ena najbolj vročih tehnologij, ki obljubljajo velike spremembe v načinu, kako bomo kupovali in plačevali v prihodnje, a so bile doslej na voljo predvsem na večjih in bolj razvitih trgih. Izjema je predvsem vsem znana Moneta, ki pa ima izrazito krajevni značaj in omejeno podporo na prodajnih mestih.
Položnice so nadloga, ki nas čaka vsak mesec – elektrika, voda, gretje, komunikacije, RTV. Nadloga zato, ker gre za redne odlive z naših bančnih računov, in nadloga zato, ker je s plačilom kar nekaj dela.
Bančne poslovalnice se še vedno šibijo pod marmorjem, ki smo ga vajeni že desetletja, le vedno bolj prazne so in vedno manj jih je. Naredile so namreč vse, da so svoje poslovalnice preselile kar v naše domove. In prav je tako.
Applovi telefoni nimajo aplikacije Android Auto, saj se v Cupertinu trudijo z lastno avtomobilsko storitvijo CarPlay. A vozniki z napravo, ki se na hrbtu diči z logotipom ugriznjenega jabolka, pomanjkanja kljub temu ne občutimo. Med ponudbo na tržnici App Store najdemo naslednje programske izdelke, ki jih bo vesel še tako neumen avto.
Android Auto je Googlova aplikacija za voznike, ki imajo pametni telefon z Googlovim mobilnim operacijskim sistemom, nimajo pa avta, ki bi bil združljiv z istoimensko velikanovo storitvijo. Ker v Sloveniji aplikacija (še) ni na voljo (pa tudi sicer ni nič posebnega), se podamo v lov za spodobnimi alternativami.
Evernote Scannable. Aplikacija podjetja Evernote, namenjena hitremu in enostavnemu optičnem branju dokumentov, ki jih v digitalni obliki shranimo v njihovo oblačno shrambo.
Shortcut Helper je priročen pripomoček, ki omogoča, da na namizje dodamo bližnjice do datotek, imenikov, aplikacij, nastavitev, stikov in sporočil.
Vse več analitikov opozarja, da so pred družbo Apple zaradi pomanjkanja drznosti najbrž težji časi kot so jih preživljali v zadnjih letih. Toda take kritike smo že večkrat slišali tudi v preteklosti, a jih je Apple pogosto brž utišal z »naslednjo veliko zamislijo«
Pogovor s šefom Microsofta, Satyom Nadellom, o umetni inteligenci in inteligentnih oblakih. Napoveduje, da bo umetna inteligenca naznanila novi tehnološki vek.
Julija letos je računovodjem po Sloveniji zastal dih, ko jih spletni brskalniki niso več spustili na spletne strani finančne uprave, češ da povezava ni varna. FURS je sicer hitro pripravil obvoz, ki je dostop spet omogočil, a pri tem poteptal varnostne standarde. Obljubili so sistemsko rešitev, toda po skoraj pol leta varnost ostaja polovičarska, problem pa obsega celotno državno upravo
Estonija se rada predstavi kot E-stonija, ker je država z najbolj informatizirano državno upravo v Evropi. Državljani imajo elektronske osebne izkaznice, s katerimi je mogoče po internetu postoriti večino opravkov z državno upravo. Pred desetletjem so uvedli tudi internetne volitve, s katerimi so želeli volivcem olajšati delo. Rezultat je vse prej kot navdušil.
Priiznajmo si, računalniki, programska oprema, informacijska infrastruktura, »oblaki«, vse skupaj počasi postaja tolikšno, tako zapleteno in zahtevno, da je že skorajda neobvladljivo. Oziroma je obvladljivo le z zelo velikim vložkom kapitala, tako finančnega kot izobraževalnega in človeškega. Zaenkrat še.
Ustvarjalci prvoosebnih strelskih iger Wolfenstein 3D, Doom in Quake so po 18 letih dokončno unovčili nekdanjo slavo.
Z novim Googlovim sistemom za zaznavanje lokacije bo dopolnjena resničnost veliko uporabnejša.
Pred petimi leti je Apple predstavil pomočnico Siri, ki razume govorjeni jezik. Koristno zmore odgovarjati na vprašanja in urejati številne opravke. Ker je konkurenčni Google Now nem, so letos predstavili Google Assistant, ki zmore približno isto. Povej mi, s kom bi se raje pogovarjal, pa ti povem, kdo si.
Navidezna resničnost vzbuja čedalje večje zanimanje, čeprav so dosedanji specializirani prikazovalniki bodisi zelo dragi ali pa premalo zmogljivi zanjo. V prvi vrsti navdušencev so uporabniki iger, toda namembnost je še precej širša, a morda v nekoliko drugačni izvedbi.
Babilonci so želeli sezidati mesto in stolp, ki bi segal do nebes. Ker se je bogu to zdelo nečimrno, jim je zmešal jezike, da se niso mogli razumeti, in so se razkropili po vsem svetu. Danes smo vnovični postavitvi stolpa bliže kot kdaj prej, saj je strojno prevajanje že zdavnaj postalo uporabno in se pri enostavnih besedilih že spogleduje s človeškimi prevajalci. Manjka le še pika na i.
Človeško telo je, vsaj dokler pravilno deluje, odlična naprava. Ne deluje pa vedno pravilno – nekateri imajo z njim težave od rojstva, drugi jih pridobimo z leti.
Starih »internetnih« naslovov IPv4 je dobre štiri milijarde, od tega je poldruga milijarda dodeljena ZDA. Če gre verjeti geolokacijskim storitvam, ki ponujajo ugotavljanje fizične lokacije posameznega naslova IP, je več kot 600 milijonov dodeljenih odročni kmetiji sredi Kansasa. Ta štirinajst let stara napaka je stanovalcem povzročila nemalo težav.
Tiskalnik je bržkone ena najbolj dolgočasnih naprav, kar jih krasi naše pisarne. Kljub temu se bralci redno obračajo na nas po nasvete v zvezi z njimi, zato smo po daljšem času spet zbrali nekaj več brizgalnih modelov, namenjenih domačim uporabnikom.
Splet ponuja mnoštvo najrazličnejših vsebin in člankov. Večkrat se zgodi, da naletimo na daljše besedilo, ki ga v danem trenutku ne moremo zaužiti. Na pomoč nam priskočijo orodja za shranjevanje. Pripomočki za kasnejše branje so evolucija dobrih, starih zaznamkov.
Googlov poštni odjemalec je zaradi istoimenske storitve elektronske pošte najbolj priljubljen tak program na napravah z operacijskim sistemom Android. Najdemo ga praktično na slehernem telefonu z Googlovim mobilnim sistemom, a to še ne pomeni, da uporabniki nimamo alternativ. Na kratko si oglejmo, katere aplikacije ga dostojno nadomestijo in (nemara) celo presežejo.
Google Duo. Google je pred kratkim predstavil novo, zelo enostavno aplikacijo za video klice, imenovano Google Duo.
Fingerprint Gestures. Zmožnosti telefonov Pixel, ki omogočajo upravljanje telefona z dotikanjem bralnika prstnih odtisov, na drugih telefonih pričaramo z uporabo aplikacije Fingerprint Gestures.
Dilema vsakogar v prihodnosti bo vedno bolj: ali uporabiti najsodobnejšo tehnologijo ali varovati zasebnost.
Kot pri gradnji hiše, kjer najprej narišemo načrt in šele nato primemo v roke zidarska orodja, ob snovanju aplikacije sprva praviloma nastane »mockup«. Gre za prototip, ki omogoča testiranje funkcionalnosti sistema, uporabniškega vmesnika in oblikovanja aplikacije. V preteklosti smo vse našteto skušali simulirati na papirju, danes pa nam je na voljo precejšnje število nadvse sposobnih programskih pripomočkov.
Vsak sistemski upravitelj ima svoj komplet orodja, ki mu zaupa in ga vsak dan uporablja. Katera so ta orodja, je precej odvisno tudi od tega, s kakšnim problemi se iz dneva v dan srečuje pri svojem delu, kakšne tehnologije uporablja in vzdržuje in tudi od tega, kaj rad postori »peš« in kaj brez skrbi rad prepusti avtomatizaciji.
Eden največjih izzivov svetovnega spleta je dokazovanje istovetnosti uporabnika. Spletna identiteta je velikokrat izmišljena, občasno projekcija videnja samopodobe, dostikrat skrita pod plašč anonimnosti, ki posamezniku dovoljuje svobodnejše izražanje. Po drugi strani je zagotavljanje istovetnosti uporabnika v spletu zelo zahtevno opravilo, saj je možnosti potvarjanja identitet zelo veliko.
Osebno se imam za dokaj prizemljenega uporabnika tehnologije, ki ne verjame v teorije zarote. Vsaj ne tako zelo, da bi na vsakem koraku opozarjal na množico različnih lobijev, ki nam menda krojijo življenje. Od farmacevtskih in biogenetskih do, seveda, državnih. Res pa je, da sem bil o tem stališču v zadnjih letih že prisiljen vnovič razmisliti. Pred nekaj leti, ko je prišlo na dan, da sta bili vojni v Afganistanu in Iraku sproženi na podlagi (nalašč) prirejenih podatkov in »dejstev«, nazadnje pa nekaj kasneje, ko je Edward Snowden razgalil mednarodno obveščevalno skupnost in njene vohunske metode, ki danes prodirajo v vse pore naših digitalnih življenj. Ta dva preobrata sta mi dala misliti, ko mi je kolega na kavi omenil, da tudi zadnja afera v zvezi s Samsungom že malce smrdi po zaroti.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih