Na področju tablic je nesporni zmagovalec Apple, saj so njegovi izdelki daleč največ v rabi, to redno razkrivajo podatki o obisku spletnih strani. V teh grafih je iOS dominantna platforma in, ker (z zelo redkimi izjemami) nima resne konkurence, je takšno stanje pričakovano.
Trg telefonov počasi dosega stanje, ko bo kakovostnih razredov vedno manj. Po osmih letih cenovno ugodnih in dragih telefonov smo počasi prišli do točke, ko najcenejši niso več tako slabi, najdražji pa niso nujen nakup za zadovoljivo izkušnjo.
V množici računalnikov, telefonov, tablic, televizorjev in drugih elektronskih naprav se je večinoma zelo težko znajti. Tehnične značilnosti so ponavadi zapletene, povsod enake, ali pa kar oboje skupaj. Menimo, da bo ravno zato naslednjih 28 strani koristilo vsakomur, ki si namerava v letošnjem letu privoščiti kak nakup.
Podjetje Silicon Graphics International Corp., znano pod kratico SGI, je svetu dalo vrsto izjemnih tehnologij tako s področja strojne kot programske opreme, predvsem s področja 3D-grafike. Še leta 1994 je veljalo za najbolj inovativno podjetje na svetu, štiri leta pozneje pa je industrija že praktično pozabila nanj.
Piše se leto 2015 in če bi smeli verjeti Holywoodskim spektaklom izpred treh desetletij, bi se morali sedaj najstniki naokoli preganjati na lebdeči rolki, kot se je Michael J Fox v filmu Nazaj v prihodnost 2. A kaže, da so filmarji ob napovedovanju prihodnosti vsaj tako zmotljivi kakor pravi strokovnjaki.
Glede LG-jevih telefonov poudarjamo, da zapišemo različico operacijskega sistema, ki je ob preizkusu na voljo. Kar se lahko spremeni kaj kmalu, morda že takoj po oddaji članka.
Domiselna kombinacija tehnoloških rešitev omogoča hitrejše in varnejše nakupovanje. Dovolj je, da pomahate s telefonom. Vsaj v ZDA.
Česar se je do zdaj dotaknil Elon Musk, se je spremenilo v zlato. PayPal je definicija uspeha, SpaceX vozi tovor (in kmalu tudi astronavte) na mednarodno vesoljsko postajo, SolarCity precej dobro oskrbuje Kalifornijo s sončno električno energijo, Tesla Motors pa orje ledino s svojimi električnimi avtomobili in z baterijami zanje. Pred meseci je Musk napovedal baterije, ki bodo napajale celotna gospodinjstva.
Internetno hrbtenico že dve desetletji v glavnem sestavljajo optične povezave med večjimi vozlišči in razvejišči, medtem ko so optične povezave do končnih uporabnikov prispele šele v zadnjih letih. Lani smo pogledali, kako so med seboj povezani kontinenti (Podvodni internet, Monitor 04/14), letos pa smo se pogovorili s predstavniki največjih ponudnikov telekomunikacijskih poti v Sloveniji in raziskali našo internetno hrbtenico ter povezave do tujine.
Brez spletnega bančništva si danes ne znamo predstavljati poslovanja z banko. Priročnost, prihranki in funkcionalnost krasijo sleherno bančno aplikacijo, dostopno Slovencem. Ker spletne aplikacije na telefonih ne delujejo zadovoljivo, ima večina izmed njih mobilno različico. Kako se mobilno bančništvo pod Alpami izkaže v praksi, si oglejmo v naslednjih nekaj vrsticah.
Štiri leta po smrti Steva Jobsa je Apple sicer družba z največjo vrednostjo na svetu, vendar je odvisen od uspešnosti iPhona. Jobsov naslednik Tim Cook namerava to spremeniti.
Pametne ure niso več nišni izdelek. Kar se je začelo s startupi, med katerimi prednjači Pebble, in nadaljevalo z Androidno vojsko, ki ji poveljuje Samsung, je dokončno dozorelo s prihodom Applovega izdelka preprostega imena. Ur Watch so v enem dnevu prodali več, kot so tekmeci svojih izdelkov v vsem letu 2014! Če upravičeno, preverimo na naslednjih straneh.
Pametne ure so z nami že vrsto let, nekoliko bolj zares pa od lanskega leta, in vendar ni videti, da bi to kdo opazil. Do zdaj, ko je svojo uro predstavil Apple.
Za pametne telefone že lep čas ugotavljamo, da se lahko po zmogljivosti kosajo z namiznimi in s prenosnimi računalniki. Toda doslej še nihče ni vrgel svojega računalnika skozi okno v zameno za telefon. Vsaj do zdaj. Ena najbolj zanimivih novosti Microsoftove razvojne konference Build je bila demonstracija prototipnega telefona z okoljem Windows 10, ki je uporabljal tehnologijo Continuum. Če nanj priključimo tipkovnico, miško in zaslon (lahko tudi brezžično), se v hipu spremeni v skoraj znano namizno okolje Windows, vključno s podrobnimi, a ne povsem enakimi programi iz pisarne Office. Morda danes ni videti tako, toda ali utegne prav to zabiti klin v krsto, na kateri piše PC?
Dejan Ornig je tisti računalnikar, ki je policiji odgovorno razkril, da so njihove komunikacije varnostno prerešetane. Odgovorno, na način, da o tem ni obveščal javnosti. Pa je skupil hišno preiskavo, kazenski postopek in javno blatenje. Le nekaj dni po intervjuju mu je eno od zasebnih slovenskih telekomunikacijskih podjetij ponudilo službo. Končno nekdo s kančkom pameti.
Pred dvema desetletjema je bil internet v strmem vzponu, a še zdaleč ne vsenavzoč. Posamezniki in podjetja, ki so se želeli predstaviti v internetu, so se morali odločiti za eno izmed dragih oblik gostovanja. Nato pa je udaril GeoCities, ki je ponujal enostavno in predvsem brezplačno gostovanje spletnih strani, v hipu osvojil srca na stotisoče uporabnikov in postal tretja najbolj obiskana domena na svetu.
»Ali ste izdelali varnostno kopijo?« je vprašanje, ki ga računalnikarji ponavljamo vedno znova in znova (»Zakaj ne?« je verjetno naslednje na seznamu največkrat zastavljenih), saj je pomembne podatke pametno imeti spravljene na več mestih. Pa ste kdaj pomislili kako bi bilo izdelati varnostno kopijo – interneta?
Ker želijo založbe predvideti nove hite, ves čas preverjajo, katere skladbe nalagajo in pretakajo uporabniki. A kar je dobro za posel, morda ni ravno najboljše za glasbo.
Tipala, senzorji, zvite »pogruntavščine« v pametnih telefonih, avtomobilih in celo cvetličnih lončkih, postajajo ključni izdelki digitalne industrije. Lahko gledajo, poslušajo in odslej še celo vohajo. Tekmovanje v iskanju najboljših poslovnih zamisli že poteka.
Televizijski signal se v Sloveniji že peto leto oddaja v digitalni obliki, kar je po začetni hudi krvi uporabnikov strešnih in sobnih anten prineslo boljšo pokritost ozemlja, višjo kakovost slike in zvoka, manjšo porabo energije ter manjšo gnečo v spektru elektromagnetnega valovanja. Digitalni radio prinaša podobne prednosti, a bomo nanj pri nas čakali še lep čas.
Minili so časi, ko je bila univerzalna rešitev za okužbo računalnika formatiranje diska in nova naložitev sistema. Najbolj dovršeni virusi in črvi se dandanes skrijejo v strojno-programsko opremo (firmware) računalniških komponent. Skriti pod stopnicami čakajo, da znova in znova okužijo razkuženi sistem, pri tem pa ne izbirajo metod.
Danes v svojem telefonu ali tablici nosite naokoli dve, štiri ali osem gigaherčnih procesorskih jeder, ki zmorejo sto in več milijard operacij na sekundo, za to pa porabijo manj energije kot pozicijske luči na avtomobilu. Pred dvajsetimi leti so bili osebni računalniki tisočkrat počasnejši, mobilni telefoni pa bolj podobni opekam kakor tablicam. Zgodba o razvoju procesorjev za mobilne naprave je obenem zgodba o vzponu podjetja ARM, ki je po desni prehitelo Intelovo arhitekturo x86.
Pametne ure in športne zapestnice so nenavadna in predvsem nikoli dokončana zgodba. Razvijajo jih velikani, ko so Apple, Samsung in Motorola, nepregledne množice kitajskih brezimnežev prek lokalnih špecerij, posebneži in pionirji, kot je Pebble, in seveda športne znamke, kot sta Nike in Garmin. Pa vendar je Microsoftov posebnež v tej (z)mešani druščini nekaj posebnega.
»Ti si naš dežurni tekač, prevzemi zapestnice!,« mi je rekel urednik in mi porinil kup škatel v roke. Pa se nisem kaj dosti pregovarjal in mu razlagal, da sem ravno zato, ker tečem, slaba stranka za športne zapestnice. Me je preveč zanimalo, kakšno je trenutno stanje teh napravic.
O pametnih zapestnicah ali pa o »športnih zapestnicah«, skratka, o zapestnicah smo v Monitorju že pisali. Nismo bili preveč navdušeni, menili smo, da gre za trenutno modno muho, ki so se je lotili vsi izdelovalci, ki kaj vedo o »pametnih« napravah. Še vedno smo enakega mnenja, obenem pa ugotavljamo, da ta modna muha kar nekako noče umreti.
Na področju avtomobilizma je zmožnost samodejne ali napol samodejne vožnje eden najbolj vročih, nedvomno pa tudi najprestižnejših ciljev ta hip. Tehnologije, ki so v ozadju, se močno navezujejo na najmodernejše računalniške dosežke, zato ne preseneča, da se s tem področjem ukvarjata (vsaj) Apple in Google. Navdušenje, še posebej med razvijalci, vlada tudi zato, ker se s tem razkriva povsem novo področje za inovacije in zanimive zamisli. Zlasti za računalniško industrijo, ki je v rahli krizi. Nekateri, kot je Elon Musk, vodilni v Tesli, celo menijo, da bo zaradi tehnološkega napredka nekega dne lastnoročna vožnja postala prepovedana. Ljudje smo pač najmanj zanesljiv element v avtomobilu. Ali pač?
Pred malce več kot trideset leti se je v računalniški industriji bil velik boj za najboljši domači računalnik. V njem je premočno zmagal Commodore s svojim modelom C64, a to ni zadostovalo, da bi podjetje z milijardo dolarjev prihodkov doživelo prelom stoletja. Zaradi slabih poslovnih praks in neposrečenih odločitev se je sesulo že veliko prej.
Tu in tam se zvezde pravilno razporedijo in si v koledarskem letu sledi veliko dosežkov, ki močno zaznamujejo tedanje in prihodnje rodove. Pred leti smo govorili o čudežnem Einsteinovem letu 1905, ko je pojasnil fotoelektrični pojav, Brownovo gibanje in posebno teorijo relativnosti ter slovito enačbo E = mc2. Leto 1969 je na prvi pogled bolj ležerno.
Ko iz tiskalnika »prileze« predmet namesto papirja, je kot v kakšnem znanstvenofantastičnem filmu. Danes je to mogoče, če se zadovoljimo s plastičnim izdelkom, ki ga na koncu z nožkom še malo obrežemo in obrusimo s finim brusnim papirjem … Kako zahtevno je in koliko stane 3D tiskalnik, če ga izdelamo doma?
... in nasprotno. Podjetji, ki tekmujeta za prevlado v družbenih medijih, pozorno spremljata vsak tekmečev korak.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
