Danes je Lotus Software družba v lastništvu velikana IBM, ki mu je pred desetletji »grenila življenje«. Prav Lotus Development Corporation, kot se je podjetje prvotno imenovalo, je bila ena izmed redkih razvijalskih hiš, ki je razumela potrebe poslovnih uporabnikov po intuitivnejši rabi računalnikov in izmenjavi podatkov.
Preštejte, koliko procesorskih jeder imate v svojem računalniku. Dva, štiri, osem? Če imate grafično kartico, izdelano v zadnjih letih, jih imate v resnici nekaj sto. Večina teh jeder domuje na grafični kartici, a to ne pomeni, da znajo preračunavati samo grafiko. V zadnjih letih je nesluten razvoj doživela tehnologija GPGPU, ki omogoča izkoriščanje te množice jeder za raznovrstne operacije. Pohitritve so velikanske.
Prvi splošnonamenski mikroračunalnik, ki mu je uspelo vzbuditi zanimanje svetovne javnosti, je bil Raspberry Pi, prvotno namenjen predvsem učenju programiranja. V začetku smo ga lahko kupili le brez ohišja. Zdaj je podobnih izdelkov že okoli 100. Zanimalo nas je, koliko so v resnici uporabni, še posebej v primerjavi z veliko zmogljivejšimi mini osebnimi računalniki.
International CES, največji sejem potrošniške oziroma zabavne elektronike na svetu, je tudi letos dokazal, da bo dogajanje na področju tehnoloških rešitev, s katerimi si lajšamo ali krajšamo vsakdan, še kako pestro. V poplavi bolj ali manj uporabnih izdelkov je jasno samo nekaj – niti izdelovalci sami niso povsem prepričani, kam gre ta industrija.
Še pred nekaj meseci bi si težko predstavljali, da bodo prenosniki z operacijskim sistemom Chrome OS ena največjih prodajnih uspešnic v predbožični nakupovalni mrzlici. Po zamisli in tehnični plati močno spominjajo na nekoč uspešne netbooke, a vemo, kako so ti končali. Zato tudi začetna pričakovanja niso bila velika. Toda v ZDA so dosegli v prodaji večji delež kot tablice z okolji Android in Windows 8.1. Največje presenečenje je, da so Chromebooki predstavljali kar petino vseh prodanih prenosnikov v poslovna okolja, odlično se prodajajo tudi šolam. Nizka cena in povsem dostojne alternative (dragim) programom za okolje Windows so, kot kaže, sodu končno izbile dno. Obenem je delež prodaje osebnih računalnikov PC (prenosnikov in namiznih) v letu dni zdrknil s 77,8 na 63,7 %. Neuspeh okolja Windows 8 se torej neposredno kaže v uspehu Chrome OS.
Slovenci imamo z internetom pravzaprav srečo, saj je že dolgo na voljo v večini domov in se hitrost povezav vztrajno veča. Tako veliko priključkov pripelje v domovanje več interneta, kot ga lahko uporabimo, in odvečno pasovno širino bi morali deliti z drugimi.
Nazadnje smo se z zabavnimi elektronskimi igračkami pozabavali v prednovoletnem času kaka štiri leta nazaj. Takimi, ki v običajnih rubrikah naše revije morda ne najdejo mesta, ker so namenjene predvsem zabavi. V tem času se je marsikaj spremenilo, marsikaj pa je ostalo enako. Predvsem so se namnožili dodatki za mobilne telefone in tablice, še vedno pa lahko za nekaj evrov – in brez poštnine – dobimo zanimiv kos plastike z nekaj azijske elektronike, ki nam bo popestril popoldne ali dve.
Mi vemo. Prepričani smo, da novo leto prinaša nove izzive. Tudi v računalništvu. Zato smo pripravili Monitorjev nakupovalni vodnik za namizne in prenosne računalnike. Želimo namreč, da vstopite v leto 2014 tehnološko pripravljeni.
V angleščini je v zadnjih letih ena najbolj strah vzbujajočih fraz 'An update is available', oziroma, prevedeno v slovenščino, popravek je na voljo. Računalnikarji praviloma prisežemo po popravkih in se zavedamo njihove pomembnosti, četudi nam vzamejo kar nekaj časa.
Priznamo, avtorji prispevkov v Monitorju smo z leti postali nekoliko razvajeni. V vseh teh letih smo videli kup zanimivih izdelkov, zato kar nekako pričakujemo, da bo vsak naslednji še boljši, zmogljivejši. Da nas bo ob pogledu nanj vrglo s stola, če se tako izrazimo. To seveda ne gre v nedogled, zato nam morate oprostiti, če smo nad spodnjim seznamom najboljših izdelkov nekoliko bolj zadržani kot sicer.
Podjetje Borland International je bilo svoj čas tretje največje podjetje, ki se je ukvarjalo z razvojem programske opreme. Le nekaj (slabih) potez ga je ločilo od tega, da bi danes igralo vlogo, ki jo imata Microsoft in/ali SAP. Tako smo priča še eni poučni zgodbi, kako se tudi velikanom vse skupaj lahko kaj hitro zalomi. Za razliko od finančne industrije namreč v panogi IT ameriški rek »prevelik, da bi propadel« (oz. v izvirniku »too big too fail«) preprosto ne velja.
Naključna števila potrebujemo pri šifriranju, poganjanju simulacij, analizi podatkov, vzorčenju, integriranju, razvrščanju na naključnih seznamih in še marsikje. Potrebe so tolikšne, da metanje kock in kovancev že zdavnaj ne zadostuje več. Pomislimo na pomoč računalnikov. Ti znajo dandanes izračunati skorajda vse, le naključnih števil ne. Od kod jih dobimo?
Novi 64-bitni mikroprocesorji in glavni pomnilniki z nekaj 10 GB so odprli nešteto možnosti za razvoj bistveno zmogljivejše programske opreme. IDF 2013 je »postregel« s prvimi moduli SDRAM DDR4 in čipovnimi nabori z novimi arhitekturami, ki bodo naprodaj prihodnje leto.
S skupino izbranih novinarjev iz vse Evrope smo se udeležili ogleda največjega Microsoftovega megapodatkovnega središča v Evropi. Na Irskem, v zahodnem delu Dublina, se razteza na površini sedmih nogometnih igrišč, kar je zadnje čase postala nekakšna merska enota za take zgradbe. Ravno ob času našega obiska so napovedali 170 milijonov evrov vredno razširitev (skupno je tako center, brez strežnikov, vreden 594 milijonov evrov), za kar se nam je kot eden izmed govornikov predstavil kar namestnik predsednika irske vlade.
Amazonov vodilni, Jeff Bezos, je presenetil javnost z izjavo, da podjetje eksperimentira z možnostjo hitre dostave pošiljk ob pomoči robotsko vodenih mini helikopterčkov. Kmalu zatem je pricurljala informacija, da nekaj podobnega snuje tudi UPS, in sicer za hitro dostavo z letališč na določene prevzemne točke v velikih mestih. Sliši se kot znanstvena fantastika, pa vendar se očitno nekaj na tem področju pospešeno dogaja. Celo Google je priznal, da se Andy Rubin, oče operacijskega sistema Android, sicer nekdanji strokovnjak za robotsko proizvodnjo v podjetju Carl Zeiss, ukvarja z novimi projekti, ki zajemajo robotiko. Ali se lahko zgodi, da bodo roboti naslednja velika platforma, na kateri se bodo lomila kopija in kamor bodo vlagali razvojni trud velikani?
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
