Čedalje več storitev nam omogoča, da nastavimo dvostopenjsko preverjanje pristnosti ob prijavi. Za vstop ne zadostujeta več zgolj uporabniško ime in geslo, temveč moramo posredovati tudi enkratno geslo, ki ga ustvari pametni telefon ali namenska naprava. Tak način prijave precej omeji možnosti za vdor. Kako telefon ustvari veljavno enkratno geslo, če nima povezave z internetom?
V času navdušenja nad tehnologijo veriženja blokov in kriptovalutami se le malokrat ustavimo pri slabih straneh te tehnologije, ki je za nekatere tudi smrtonosna.
Zagovorniki kriptovalut pogosto poudarjajo, da je ena izmed glavnih prednosti odsotnost centralne avtoritete, kar prinaša neizpodbojnost transakcij. Najočitneje to opazimo pri vdorih in krajah, ko lahko ves svet spremlja, kam so odpotovali denarci, a jih nihče ne more vzeti in vrniti. In doslej je bilo takih incidentov res veliko.
Ste se kdaj vprašali, kako nastanejo bitcoini ali pa katere druge kriptovalute? Njihova »izdelava« ni niti približno podobna nastajanju klasičnega denarja, postopku pa se reče rudarjenje. Prihodnje leto bo praznovalo že desetletje obstoja, podrobneje pa ga predstavljamo v nadaljevanju.
Tehnologija veriženja blokov in kriptovalute so zadnja modna muha v dobi informacijske tehnologije. Zgodbe o finančnem uspehu, podpora znanih osebnosti, medijska vseprisotnost in hitri vstopi na globalne trge ... vse to so razlogi za vedno večje zanimanje razvijalcev projektov na eni strani in vedno večje število razočaranih uporabnikov na drugi strani.
V zadnjih treh letih je postala javna ponudba kriptožetonov priljubljen in donosen način financiranja novih projektov, ki imajo potencial razrasti se v uspešna podjetja. Dandanes lahko vsakdo izda svoje kriptožetone, ki jih ponudi željnim investitorjem. V minutah lahko zbere milijone. Z zbrano uveljavljeno kriptovaluto potem financira svoj projekt, vlagatelji pa pričakujejo donos zaradi uspeha ideje in s tem povezane rasti vrednosti kriptožetonov.
Kriptovalute so mnogim prinesle znatno premoženje, zato je čedalje pogostejše vprašanje, kolikšen delež si bo odrezal Furs. Ker je področje novo, ni nejasna le višina obdavčitve, temveč tudi čisto tehnično vprašanje – kako pravilno napovedati te prihodke. Obrnili smo se na Furs, kjer so nam prijazno in obširno razložili, kako dati cesarju, kar je cesarjevega. Za nestrpne: cesar ne zahteva veliko.
V svet kriptovalut običajno vstopimo s trgovanjem, a ko se tovrstnega mešetarjenja naveličamo, jim zaupamo nalogo, za katero so bile prvenstveno ustvarjene. Prislužene bitcoine in druge kriptovalute uporabimo kot običajen denar, za zapravljanje. Po začetnem razcvetu trgovin, ki so sprejemale kriptovalute, se je njihova rast ustavila. Danes digitalne kovance najlažje potrošimo na spletu.
V svetu kriptovalut najprej opravimo svoj prvi nakup, nato se preizkusimo v vlogi dnevnega trgovca, zatem prislužene denarce potrošimo v prihodnosti, v trgovinah, ki sprejemajo sodobno plačilno sredstvo. Po začetnem navdušenju si želimo še več. Zavemo se, da je sleherno opravilo s pravimi orodji lažje, tudi kriptotrgovec ima predpisano obvezno opremo.
Kriptovalute so kot divja reka, nikoli ne veš, kam te bodo zanesle. Če pluješ proti toku, si obsojen na propad. Znalci, ki znajo ukrotiti brzice in njihovo nepredvidljivost, pa so bogato nagrajeni. Znanje pridobivamo iz napak, najbolje tujih. Hitro rast in padce obrnemo v svojo korist z dnevnim trgovanjem.
Bitcoin je sinonim za kriptovalute in zato logična izbira večine. Čeprav na trgu še vedno močno vodi, so zasledovalci vse bližje. Zdi se, da se dnevi njegove vladavine iztekajo. Kdo so dostojni tekmeci za kriptoprestol in kako do njih, bomo raziskali na naslednjih straneh.
Kriptovalute so prelomna tehnologija, ki je v želji po lahkem zaslužku obsedla slehernika. Vsak (že) ima soseda, ki si je z rastjo bitcoina privoščil počitnice, avto, vikend ali hišo, zato bi tudi sami radi vedeli, kako do skrivnostnega, nevidnega denarja, ki strmo povečuje svojo vrednost. Ker nekje pač moramo začeti, predlagamo, da se v iskanje sodobne zlate žile podamo z naslednjim vodnikom.
Ključni gradnik bitcoina je tehnologija veriženja podatkovnih blokov, oziroma blockchain. Pred desetletjem jo je izumil človek ali podjetje, ki se skriva za psevdonimom Satoši Nakamoto, kakopak za potrebe te kriptovalute. V bistvu pa ni nič drugega kot transparenten, nespremenljiv in trenuten način knjiženja podatkov. Kot, recimo, beležka, v kateri podatkov ni mogoče potvarjati za nazaj.
V zgodovini ne manjka primerov, ko je vrednost kakšne dobrine tako hitro zrasla, da so jo ljudje začeli kupovati samo zato, da bi jo dražje prodali naprej. Najsi gre za čebulice tulipanov, delnice, nepremičnine ali kriptovalute, vzorec je vedno podoben. Eksplozivni rasti, ki jo spremljajo zgodbe o novopečenih bogataših, sledita nenadna sprememba in agonija dolgega upadanja. Se v zadnjih stoletjih res nismo ničesar naučili?
Medtem ko je identiteta izumitelja bitcoina zavita v tančico skrivnosti, so izvori številnih drugih kriptovalut precej jasnejši. Nekatere so postavili posamezniki, druge organizacije, tretje so nastale kot parodije. Precej novodobnih bogatašev najdemo med temi izumitelji, pridružujejo pa se jim še najzgodnejši uporabniki, ki so svojčas za drobiž nakupili ali narudarili danes milijone vredne količine kriptovalut.
Vse od izida slavnega članka, v katerem je opisan ustroj bitcoina, zlasti pa od prve večje rasti tečaja, se ljudje sprašujejo, kdo je Satoši Nakamoto. Identiteta skrivnostnega izumitelja bitcoina je uganka, ki po zanimanju prekaša skrivnost roparja D. B. Cooperja ali Jacka Razparača. Do zdaj so še vsi poizkusi vodili v slepe ulice in v resnici sploh ne vemo, ali je Satoši Nakamoto en človek.
V Sloveniji se bore malo stvari zgodi brez politične podpore, pa tudi aktualna zakonodaja je večkrat cokla razvoja. Peter Trček, predsednik društva Blockchain Think Tank, je z nami delil več idej, kako postati učinkovito blockchain gospodarstvo in ustvariti sožitje tehnologije in politike.
Področje sistemov za upravljanje odnosov s strankami (CRM) se morebiti zdi nadvse zrel trg, a je vsako leto deležno veliko sprememb in inovacij. Za stalnost evolucije rešitev CRM so zaslužni predvsem računalništvo v oblaku in mobilne tehnologije.
V tehnološko obarvanih medijih pogosto zasledimo frazo, da bo v naslednjih letih praktično vsako podjetje postalo programsko gnano podjetje. Njegovo gorivo pa bodo podatki. Dobrodošli v dobi e-poslovanja.
Microsoft je vsakoletni konferenci za razvijalce Microsoft Build razkril obilico novosti, s katerimi želi navdušiti stare in nove uporabnike Microsoftovih storitev in rešitev.
Nobenega dvoma ni, da postajajo sistemi za upravljanje odnosov strankami (CRM) iz leta v leto oziroma iz različice v različico bolj zmogljivi. Kdor tega področja ne spremlja prav podrobno, utegne biti presenečen, začuden, celo zaprepaden nad napredkom te programske opreme. Rešitve CRM že dolgo niso le napredni imeniki, urniki in beležke, postajajo nekakšni vsevedi poslovnih okolij – seveda če so ustrezno povezani z vsemi drugimi aplikacijami in viri podatkov, ki jih premore podjetje. Kaj vse bodo na področje rešitev CRM prinesle tehnologije umetne inteligence, strojnega učenja, prepoznavanja govora in druge, bomo šele videli, a potencial je velikanski in sega, ja, malone do (obljubljenega) dejanskega branja misli potrošnika.
Desetletja so si šolniki pri podajanju vsebin pomagali z napravami, imenovanimi grafoskop. Danes so jih nadomestili veliki televizorji, projektorji ter interaktivne table, ki so zamenjali svojevrstne, a nadvse preproste elektro-optične naprave za projekcijo nepremičnih slik občinstvu.
… a prinaša tudi velika kulturna tveganja. Vam zveni znano?
Pametni telefoni, pametne hiše, zakaj ne tudi pametna mesta. Pametna mesta so morda še nekoliko v oblakih, toda že dejstvo, da se s tehnologijo zanje ukvarja vse več zelo resnih svetovnih proizvajalcev, kaže na to, da bodo kmalu tudi del sedanjosti.
V zadnjem času dobiva zabavna robotika nov zagon, od majhnih žuželkam podobnih robotov, s katerimi preigravamo različne načine njihove interakcije, do učnih robotov in robotov za bojne igre. Kje jih lahko kupimo? Kje dobimo sestavne dele zanje? Kako jih sestavimo? Kakšna programska oprema je na voljo za njihovo programiranje? Kako z njimi tekmujemo?
Zakaj bi ročno pretipkavali besedila iz papirnih dokumentov, ko to zmore celo mobilni telefon? Katere aplikacije za optično prepoznavanje znakov so najboljše, kaj zmorejo in koliko stanejo? Kako jih uporabiti, da bo odstotek pravilno prebranega besedila kar najvišji? Katere so dovolj kakovostne za večje projekte?
Silicijeva dolina je veljala za svetlo pot v prihodnost, njeni glavni paradni konji (Google, Amazon, Apple in drugi) pa so dolgo uživali družbeni ugled, ki je izviral predvsem iz občutka napredka, odprtosti in dostopnosti. A časi se spreminjajo.
Plačilni dan je iz meseca v mesec težje dočakati, bogata ponudba slovenskih trgovin je preveč mamljiva, da se ne bi (pre)večkrat uklonili in na široko odprli denarnice. Minus na računu se posledično veča. Če ste se v kratkem opisu prepoznali, je naslednjih pet aplikacij za telefone iPhone namenjenih prav vam.
Barvanje je sproščujoča dejavnost, zato ne preseneča bogatost ponudbe digitalnih pobarvank na tržnici Google Play. Čeprav se sprva zdi, da so ti mobilni programski izdelki namenjeni otrokom, je večina spisanih za odrasle. Stresa se rešimo z naslednjimi odličnimi naslovi.
Prezi Viewer Aplikacija za vse, ki pripravljajo predstavitve s spletno storitvijo Prezi. Z njo lahko predstavitve kažemo neposredno z naprave iOS.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
