Canon je bil pionir pri uvajanju žepnih digitalnih fotoaparatov, njegovi mali Ixusi pa so bili dolgo pojem majhnosti, priročnosti in kakovosti zajete slike. Trditev o kakovosti slike še drži, po majhnosti in priročnosti pa jih že nekaj časa prekašajo Pentaxovi, Casiovi in Minoltini modeli.
O tem, da se računalništvo spreminja, sem že pisal. Vendar pa se poleg računalniškega trga spreminja tudi samo pojmovanje tega, kaj sploh je "računalništvo" za široke množice. Včasih so bili to veliki računalniki, potem so bili to domači mlinčki (Spectrum, C64), nato osebni računalnik (PC). Danes nedvomno sodijo sem tudi digitalni fotoaparati, ploski televizorji LCD, predvajalniki DivX in, da, zagotovo tudi videorekorderji z vgrajenim diskom.
Digitalna fotografija je končno dobila krila, o tem verjetno ni treba nikogar več prepričevati. Večina uporabnikov, ki danes kupuje fotoaparat, bo verjetno kupila digitalnega, izjema so morda le še zahtevni domači uporabniki, ki si milijona za profesionalen digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi ne more privoščiti. Digitalni fotoaparati so še vedno razmeroma dragi, vendar imajo pred analognimi nič koliko prednosti - uporaba je zastonj (nič filmov), fotografije lahko sproti pregledujemo, lahko jih tudi brišemo, lahko jih pretočimo v računalnik, si tam ustvarimo (tudi spletni) album, ne nazadnje jih lahko čisto običajno razvijamo.
Predstavljajte si, da bi novi avtomobili stali le dobrih 100.000 tolarjev, ob posebnih prodajnih akcijah pa še precej manj. Hkrati pa bi liter pogonskega goriva stal 8000 tolarjev. Neverjetno in nemogoče, porečete? V avtomobilski industriji res, v visoko tehnoloških industrijah pa podobni modeli že kar dolgo živijo. Najbolj znan tak model so gotovo brezplačni aparati GSM, katerih vrednost se s časom pokrije s pogovornimi "impulzi". V računalništvu najbolj drastičen podoben primer pa so brizgalni tiskalniki in prav ti nas bodo tokrat najbolj zanimali.
Računalništvo stoji in pade na natančnih in nedvoumnih podatkih, tako kot vsaka tehnologija. Tudi zato so danes v oglasih za računalniško opremo ponavadi tudi manjše ali večje razpredelnice s kupom tehničnih podatkov, ki naj bi kupcem natančno pojasnili, kaj določen izdelek vsebuje in kakšne zmogljivosti ima. Pa je res tako?
Imam vprašanje o izrabi raznih orodij, ki omogočajo šifriranje podatkov. Zanima me, ali poznate kakšno orodje, ki omogoča izrabo šifriranih volumnov na dveh različnih računalnikih. Npr. na USB ključu si naredim volumen, ki je šifriran, ta volumen pa želim nato uporabiti na domačem računalniku, kjer bi imel enako orodje za šifriranje podatkov.
Videti je, da se je trg ročnih računalnikov po lanski poplavi novih modelov kar nekako umiril. Zdaj novi modeli le počasi kapljajo, večina podjetij za raziskavo trga pa še naprej napoveduje upad prodaje (v zadnjem četrtletju se je prodaja na svetovni ravni spet zmanjšala - za 11 %). Zadnji udarec v tej smeri je vsekakor Sonyjeva napoved, da bo svoje ročne računalnike Clie prodajal samo še na Japonskem.
Toshibina serija prenosnikov z imenom Tecra je namenjena zahtevnim uporabnikom, ki potrebujejo prenosnik, ki je hkrati dovolj lahek, da je tudi prenosen, hkrati pa kar najbolj zmogljiv in opremljen. Včasih je veljalo, da je to tudi prenosnik, ki je silno drag, toda časi se spreminjajo in sedanje Tecre so cenovno primerljive s podobno opremljeno konkurenco.
Dober žepni fotoaparat, Exilim EX-Z4 (preizkusili smo ga v aprilski številki), ki pa nikakor ni bil brez napak, je dobil naslednika - model Exilim EX-Z40. Malček ima vgrajen Pentaxov objektiv, ki premore do 3x zoom (Leica ekvivalent 35-105 mm) in tipalo ločljivosti 4 milijone pik, kljub majhnosti (87 × 57 × 23 mm) pa ga na sprednji strani krasi dokaj velik zaslon LCD (diagonala 5 cm). Vgrajenega je 9,7 MB pomnilnika, seveda pa lahko uporabimo tudi kartice SD. Na računalnik Exilim povežemo prek priložene priklopne postajice in vmesnika USB.
T. i. "modanje" računalnikov je med mladino že kar nekaj let silno priljubljeno in nič ni videti, da bi se to kaj kmalu spremenilo. Obsega "friziranje" zunanjosti in vsebine ohišij s svetlečimi elementi in seveda obvezno optimiziranje hlajenja procesorja in notranjosti. Če je bilo še nedavna mogoče reči, da je slednje prej modna muha kot resna potreba, danes ni več tako. Pregrevanje procesorjev, najsi bo centralnih ali grafičnih, je dejstvo, ki greni vsakdan ne samo mladini, temveč tudi poslovnim uporabnikom, da o izdelovalcih računalnikov in seveda procesorjev niti ne govorimo.
