Odkar je človeštvo prenehalo potovati na Luno (kamor so ameriški astronavti vzeli fotoaparate podjetja Hasselblad), je najbolj eksotičen svet tisti, ki ždi pod morsko (ali rečno, jezersko) gladino. Podvodna fotografija je bila nekoč zelo redka, saj smo zanjo potrebovali veliko posebne, drage opreme in, jasno, veliko znanja, tako fotografskega kot potapljaškega.
Nikon je svoj sistem brezzrcalnih fotoaparatov z izmenljivimi objektivi, imenovan preprosto One, predstavil pred slabimi štirimi leti. Takrat smo zapisali, da gre za zanimiv sistem, ki bo lahko ponudil predvsem majhne aparate in objektive, a nas je hkrati tudi zmotila velikost tipala, ki ima faktor povečave goriščnice kar 2,7. Seveda je zaradi majhne velikosti tipala toliko lažje narediti majhen aparat ter majhne objektive, a vseeno smo bili skeptični.
Računalništvo se že od samega začetka ukvarja s tem, kako čim več računske moči spraviti v čim manjšo obliko. V zadnjih letih smo dočakali tudi računalnike, ki so zapakirani v obliko »ključka« – na preizkusu smo imeli Intelov primer.
Pametni telefoni so v zadnjih letih izpodrinili veliko različnih naprav. V žepih ne nosimo več predvajalnikov glasbe, bodisi MP3 ali celo kasetarjev ali prenosnih predvajalnikov CD. V avtomobilih vse redkeje najdemo samostojne naprave GPS, še bolj poredko take, ki smo jih včasih nosili v hribe. Podobno velja tudi za naprave za fitnes – od ur GPS do merilnikov srčnega utripa ali korakov.
Pametni telefoni bolj ali manj nadomeščajo tudi namenske naprave GPS, tako avtomobilistične kot pohodne. Pri navigaciji se morda obnesejo malce slabše, predvsem nekoliko dlje iščejo signal in hitreje se zgodi, da ga izgubijo. Zato pa imajo boljši zaslon, tako po kakovosti matrike kot po natančnosti zaznavanja dotika. Imajo tudi povezavo v splet, prek katere lahko izboljšajo natančnost in hitrost navigacije, z njo lahko prenesejo tudi različne podatke (denimo delo na cesti, vreme, različne zanimivosti ob poti itd.).
Mobilne naprave so postale za marsikaterega uporabnika pomembnejše od klasičnih računalnikov. Večino dela še vedno opravimo na slednjih, a si marsikdo težje predstavlja dan brez pametnega telefona kot brez računalnika. Eden izmed razlogov za to so tudi poslovne oziroma pisarniške aplikacije, ki so bile sprva sicer še nekoliko okorne, v zadnjih letih pa so se krepko izboljšale.
V zgodovini človeštva ni še nikoli nastalo toliko fotografij in se posnelo toliko videa kot danes. Za to so seveda bolj ali manj krivi pametni telefoni, ki prebivajo v vse več žepih. So stalni spremljevalci, z njimi fotografiramo vse, kar se nam zdi količkaj zanimivo (pa četudi mnogokrat ni). iPhone se kot fotoaparat obnese odlično, vsekakor gre za enega izmed sposobnejših fototelefonov.
Ko smo se lotili priprav na članke, ki sestavljajo to posebno številko Monitorja, se je pri pametnih telefonih pokazala tudi potreba po članku o najboljših sistemskih aplikacijah. Teh je pri napravah Android malo morje – pri napravah iOS pa jih, seveda, praktično ni. Je pa zato kup pripomočkov, ki pomagajo pri vsakdanji rabi naprav.
Igre so eden najmočnejših adutov naprav iOS. Res veliko je dobrih in zastopanih je kup žanrov. Nekatere se na napravah, občutljivih za dotik, obnesejo bolje, druge nekoliko slabše, a izbira je resnično velika.
Že velikokrat smo pisali o tem, da se obljube o brezpapirnih pisarnah še malo niso izpolnile – prav nasprotno, po nekaterih podatkih tiskamo vedno več. Po drugi strani pa je danes vedno lažje preživeti povsem brez tiskalnika, zahteva le nekaj truda.
