Oblačne storitve imajo kup prednosti. Med pomembnejšimi so varnost, dostopnost in razširjenost. Zmanjšujejo stres, tehnične težave in stroške. Informacije v oblaku so zaščitene pred nepovabljenimi gosti, do njih pridemo ne glede na opremo, ki jo uporabljamo, za nameček so nam na voljo od vsepovsod. Resda zaenkrat niso izpolnile prav vseh obljub, a življenje z njimi je preprostejše in, to je še pomembneje, učinkovitejše.
Najpogosteje uporabljeni program na Macu ni iTunes, Pages ali Photos. Naslov pripada raziskovalcu Finder, ki nadzira jabolčni datotečni sistem. Osnovna raba programa je znana vsem, vsakdo datoteke brez večjih težav kopira, briše in odpira. Dlje od temeljnih opravil gredo le redki. Ker so za raziskovalca Finder na voljo številne zvijače, ki obogatijo njegovo iz(rabo), smo se odločili, da vas z njimi uvedemo med posvečene.
V primerjavi z drugimi mobilnimi operacijskimi sistemi je Android svobodnejši in omogoča več prilagajanja kakor tekmeci. Med orodji, ki svobodo in prilagajanje postavljajo v prvi plan, so pripomočki za avtomatizacijo opravil. Sinonim za to je program Tasker, ki se lahko pohvali z največjim naborom zmožnosti in strmo učno krivuljo. Na srečo so na voljo tudi lažje, a prav tako zmogljive alternative.
Navidezna resničnost trka na vrata. Letos smo/bomo deležni naprav Oculus Rift, HTC Vive in PlayStation VR, ki bodo naprednejšo izkušnjo približale množici. Ker naštete rešitve za delovanje potrebujejo (drag) dodatek, PC ali igralno konzolo, se lastniki telefona iPhone zatečemo k cenejši različici uživanja v VRju za množice, omislimo si Googlova kartonska očala Cardboard.
Android je nadvse prilagodljiv sistem in to izkoriščajo zlasti izdelovalci, ki svoje telefone praviloma opremljajo z različnimi preoblekami. Posledica so telefoni z operacijskimi sistemi, ki se med seboj razlikujejo kot Slovenija od Kenije. Čeprav gre za isto osnovo, je drugačna prav vsaka prvina dela s telefonom. Če se dodeljene preobleke naveličamo, si zlahka omislimo svojo. Pri stilski preobrazbi zvestega mobilnega spremljevalca z zaganjalniki ne potočimo niti kaplje znoja.
Spletno brskanje je danes precej drugačno od nekdanjega kopanja za internetnimi informacijami. Spletišča so ličnejša, funkcionalnejša in preglednejša. Informacij v spletu je iz dneva v dan več, a se tudi lažje najdejo. Pri kasnejšem prebiranju najdenih vsebin nam pomagajo najrazličnejši pripomočki. Sniptracker, plod slovenske pameti, je eden izmed njih.
Poleg virusov, izsiljevalske kode in drugih nevšečnosti v digitalnem življenju na vsakogar preži nevarnost kraje identitete. Če smo se nekdaj smejali lahkovernim tujcem, ki so zasebne podatke brez slabe vesti zaupali elektronskemu naslovu (lažne) prsate plavolaske ali afriškega princa, ki mu je država odrekla gostoljubje, nam danes ni več do smeha. Tehnologija je napredovala in z njo so odrasli tudi zlikovci.
Palmer Luckey, ustanovitelj podjetja Oculus VR, je nedavno izjavil, da jabolčni računalniki ne bodo deležni igričarske prihodnosti v podobi naprave za prikaz navidezne resničnosti Oculus Rift. Razlog? V Cupertinu zanemarjajo grafični del računalniške sestave. Če niti 5500 evrov vredni Mac Pro ni zmožen poganjanja iger prihodnosti, je na mestu vprašanje, ali je računalnik z logotipom ugriznjenega jabolka sploh primeren za igranje.
Povprašajte mlade, kdo je Felix Kjellberg, pa vam nihče ne bo znal odgovoriti. Omenite ime PewDiePie, in začudeni boste ugotovili, da so zanj slišali že vsi. Gre za istega človeka, ki se preživlja z igranjem iger v internetu. Gledajo ga milijoni in mu prinašajo na kupe denarja. PewDiePie je milijonar, ki si služi kruh na spletišču YouTube. In še zdaleč ni edini.
Od nekdaj velja, da razširjeni sistemi niso varni. Čim bolj priljubljena je neka programska oprema, tem večja tarča za nepridiprave postane. Najbolj priljubljen operacijski sistem na svetu, Windows, ima tako tudi največ razpok in groženj sistemu varnosti. Enako je v mobilnem svetu, kjer je najbolj razširjen Googlov Android, na katerega iz dneva v dan preži več nevarnosti.
